Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

Se smeta deka poradi povrzanosta i edinstvoto na ovie dela ne bi bilo
logi~no, ni prakti~no da se zeme deka vo dadeniot slu~aj postojat 365
krivi~i dela na pronevera vo realen stek, nitu pak pravi~no ako za
sekoe delo bi se odmeruvala kazna spored propisite za stekot.
So ogled na toa {to na{ite porane{ni krivi~nopravni propisi
ne sodr`ea odredbi za prodol`enoto krivi~no delo, toa vo sudskata
praktika 221 se izveduva{e spored propisite za stekot na krivi~ni dela
vo taa smisla {to se zema{e deka vo slu~aj na prodol`eno krivi~no
delo ne postoi realen stek, tuku prividen realen stek. 222 Me|utoa, so
krivi~niot zakonik od 1996, kaj nas za prv pat e vovedena odredba za
uslovite za postoewe na prodol`enoto krivi~no delo i za na~inot na
odmeruvaweto na kaznata za nego kako op{t institut na krivi~noto
pravo - konstrukcija na prodol`eno krivi~no delo kaj site krivi~ni
dela. 223 Taka, vo ~l. 45 KZ izre~no e propi{ano deka ne postoi stek vo
slu~aj na prodol`eno krivi~no delo, odnosno deka na storitelot koj
so umisla }e izvr{i dve ili pove}e vremenski povrzani dejstvija {to
pretstavuvaat pove}ekratno ostvaruvawe na isto delo, iskoristuvaj}i
ist traen odnos, ista prilika ili drugi sli~ni okolnosti, sudot }e mu
izre~e edinstvena kazna vo granicite na kaznata propi{na za toa delo
(st. 1), a na storitelot {to pod uslovite od st. 1. }e izvr{i dve ili
pove}e vremenski povrzani dejstvija {to pretstavuvaat ostvaruvawe
na istorodni dela, sudot }e mu izre~e kazna vo granicite na kaznata
propi{nana za najte{koto delo (st. 2). Ako so dejstvijata (od st. 1 i 2)
storitelot kako vkupna posledica ja ostvari posledicata na nekoe pote{ko
krivi~no delo, }e se kazni so kaznata propi{ana za toa delo (st.
3 KZ). Odredbite (od st. 1 i 2) ne se primenuvaat na dejstvijata izvr{eni
po podigawe na obvinenieto (st. 4) - po toj moment izvr{enite dela
se tretiraat kako delo vo realen stek.
Od navedeniot poim i zakonskata odredba proizleguva deka za
ispolnuvawe na poimot na prodol`enoto krivi~no delo e potrebno da
se ispolnat opredeleni postojani konstitivni elementi i opredeleni
povremeni konstitutivni elementi. Se razbira deka za da dojde do pro-
221
Za toa podrobno Zlatari}, B. op. cit. str. 197-217.
222
Postojat me|utoa avtori {to ne go prifa}aat vladea~kiot stav na
teorijata i praktikata deka prodol`enoto krivi~no delo e edno krivi~no
delo, tuku deka pretstavuva realen stek na krivi~ni dela. Taka na primer spored
Ba~i}, "Teorijata na prodol`enoto krivi~no delo nastana za da se izbegne
nekoga{ rigoroznoto kaznuvawe na licata {to izvr{ile pove}e krivi~ni
dela: vo pra{awe e fikcija sozdadena za da se izbegne primenata na propisite
za realniot stek. Ba~i}, F. op. cit. str. 371.
223
So ogled na okolnosta deka pretstavuva op{t institut na krivi~noto
pravo, prodol`enoto krivi~no delo mo`e da bide odredeno od strana na
sudot, {to ne mo`e da bide slu~aj so slo`enoto i kolektivnoto krivi~no
delo koi mo`at da bidat odredeni samo od strana na zakonot.
197