Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

2. Ova na~elo kako zna~ajna pridobivka na sovremenoto krivi-
~no zakonodavstvo 43 e postaveno vrz nekolku zna~ajni barawa sodr`ani
vo Ustavot i vo Kravi~niot zakonik.
1 0 Na~eloto na zakonitost vo krivi~noto zakonodavstvo vo prv
red se izrazuva preku stavot deka vo odnos na licata storiteli na krivi~ni
dela mo`at da se izrekuvaat i izvr{uvaat samo onie kazni, alternativni
merki, merki na bezbednost i vospitno-popravni merki {to
se propi{ani so zakon - Nullum crimen, nulla poena sine lege (nema krivi~no
dela i kazna bez zakon). 44 Na~eloto na zakonitosta izrazeno preku
maksimata nullum crimen nulla poena sine lege, sodr`i dve garancii:
na gra|anite im se garantira deka mo`at da bidat sudeni i kaznuvani
samo za onie povedenija koi vo zakonot se predvideni kako krivi~no
delo i toa pred deloto da bide storeno (zakonitost na krivi~noto
delo), i da bidat kazneti samo so kazna koja so zakon e predvidena za
toa delo (zakonitost na kaznata). Toa e fundamentalen princip na sovremenoto
krivi~no pravo koj, od edna strana, za gra|anite pretstavuva
va`na garancija na nivnata pravna sigurnost (zacvrstuvawe na ~uvstvoto
deka se `ivee vo op{testvo vo koe vladee praven poredok so
propi{ani i garantirani prava i dol`nosti), a od druga strana, brana
od sekakvo arbitrerno odnesuvawe na dr`avnite organi (za{tita od
samovolieto i zloupotrebata na organite na krivi~noto pravosudstvo
i nositelite vlasta). 45
Me|utoa, zna~eweto na ova na~elo ne mo`e da se svede samo na
zakonitosta vo propi{uvaweto na delata i sankciite. Toa, mora da se
rajevu, Sarajevo, br. XXXVI. str. 278. Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost,
JRKKP, Beograd, 1987/4 str. 11 i 13, Lazarevi}, Lj. Osnovni pravci budu-
}eg razvoja jugoslovenskog materijalnog kaznenog zakonodavstva, JRKKP, Beograd,
1989/4, str. 9.
43
Za voveduvaweto na ova na~elo vo krivi~noto zakonodavstvo i krivi~noto
pravo najgolemata zasluga im pripa|a na francuskite enciklopedisti
i na Cezare Bekarija. Negovata latinska formulacija poteknuva od Anselm
Foerbah, a prviot akt vo koj be{e proklamirano e francuskata Deklaracija
za pravata na ~ovekot i gra|aninot od 1791 godina.
44
Ova na~elo e sodr`ano vo ~l. 14 st. 1 od Ustavot na RM (SV RM 52/
1991) i ~l. 1 KZ. So ogled na svoeto zna~ewe ovoj princip e pomesten i vo
najrazli~ni me|unarodni deklaracii i konvencii. Za nego skoro identi~ni
formulacii sodr`at: Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot od
1948 (~l. 11 st. 2), Evropskata konvencija za za{tita na pravata na ~ovekot i
osnovnite slobodi od 1950 (~l. 7 st. 1, prva re~enica), Me|unarodniot pakt za
gra|anskite i politi~kite prava od 1966 (~l. 15 st. 1) i sl.
45
Samovolieto i arbitrernosta vo primenata na pravoto mo`e da proizleze
poradi nepravilna primena na pravoto (poradi necelosnost na normativniot
sistem, nepoznavawe na propisite, nivna nepreciznost ili nivno pogre{no
tolkuvawe) ili poradi svesno i namerno kr{ewe na zakonot.
62