Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

duva kazna (krivi~na sankcija) protiv storitelot.
I pokraj toa {to i za dvata sistemi postojat argumenti pro i
contra, vo krivi~nopravnata literatura, a toa e usvoeno i vo na{iot
krivi~en zakonik, dominira stavot vo prilog na sistemot na biparticija,
odnosno sfa}aweto na krivi~noto delo kako objektivno-subjektiven
poim. So nego, me|utoa, ne se vr{i mehani~ko izdvojuvawe na deloto
i storitelot, tuku nivno posmatrawe vo edinstvo {to ne zna~i
deka pri nivnata analiza ne mo`at da se izdvojat i oddelno da se prou~uvaat.
5
2 0 Sistem na Posebniot del na krivi~noto pravo. Soodvetno na
toa {to Posebniot del na krivi~noto zakonodavstvo sodr`i sistem na
krivi~ni dela i krivi~ni sankcii, funkcijata na Posebniot del na
krivi~noto pravo se sostoi vo prou~uvawe na zakonskite bitija na
oddelnite krivi~ni dela, objasnuvawe na nivnite elementi i nivna
klasifikacija vo ramkite na toj ili drug pousovr{en sistem.
3. Ovde e neophodno posebno da se naglasi deka koga na narednite
stranici zboruvame za poimot krivi~no pravo kako granka na pozitivnoto
pravo, sekoga{ go upotrebuvame terminot krivi~no zakonodavstvo,
a terminot krivi~no pravo samo za poimot krivi~no pravo kako
posebna pravna nauka. Pritoa, zaradi izbegnuvawe na dopolnitelni
zabuni, poso~uvame deka poimot krivi~no zakonodavstvo treba da se
sfati vo soglasnost so ~l. 122 st. 1 KZ - "Pod krivi~no zakonodavstvo
na Republika Makedonija se podrazbiraat odredbite na ovoj krivi~en
zakonik i odredbite sodr`ani vo drugite zakoni," {to zna~i i
zakonite koi sodr`at krivi~nopravni materijalni odredbi (koi, na
primer, odreduvaat krivi~ni dela i sankcii za storenoto delo, pravni
posledici od osuda i sl.). Za razlika od ovoj poim, vo teorijata postoi
i po{iroko zna~ewe na poimot krivi~no zakonodavstvo koj se odnesuva
na materijalnoto, prosecnoto i izvr{noto zakonodavstvo zaedno.
III. FUNKCII NA KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO I
KRIVI^NOTO PRAVO
1. Vr{eweto krivi~ni dela ne e samo poedine~na minliva pojava
vo `ivotot na oddelen poedinec, tuku i trajna i masovna pojava vo
`ivotot na opredeleno op{testvo koja se narekuva kriminalitet. So
nego im se nanesuva {teta na poedinecite i na op{testveniot poredok
na opredelena zaednica. Ottamu, krivi~noto zakonodavstvo i krivi~noto
pravo na edna dr`ava imaat zada~a da gi za{titat poedinecot i
op{testvoto od kriminalitetot. Taa za{tita se ostvaruva taka {to so
predviduvaweto na krivi~nite dela i krivi~nite sankcii, krivi~noto
5
Poinaku: Srzenti~, Stai}, Lazarevi}, Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo (osmo
izdanje), Savremena administracija, Beograd, 1978, str. 25.
23