Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

prethodnoto dejstvie na storitelot ne smee da postoi umisla, nitu nebre`nost.
Me|utoa, odgovorot na pra{aweto koj e garant (koj e dol`en so
svoe dejstie da go spre~i nastapuvaweto na posledicata) vo ponovata
krivi~nopravna teorija se bara nadvor od samoto pravo preku uva`uvaweto
na odredeni socijalnoeti~ki kategorii. Na{ stav e deka garantot
za nenastanuvawe na posledicata mora da bide opredelen samo so
nekoja pravna norma, a ne so moralnata sfera (solidarnosta, me|usebnoto
pomagawe me|u bliskite i zaedni~ki vrski, kako i drugi bliski
`ivotni odnosi i eti~ki dol`nosti) i pritoa na gra|anite ne smeeat
da se opredluvaat pre{iroki i proizvolni obvrski so koi se vo osnova
se naru{uva principot na zakonitosta. Vpro~em, i samiot zakonodavec
vo pogled na ova pra{awe se ograni~il na toa deka storitelot odgovara
samo ako propu{til "storuvawe {to bil pravno dol`en da go
izvr{i."
4. Klauzula na ednakva vrednost. Za postoeweto na nepravo krivi~no
delo na nestoruvawe ne e dovolno samo da ima garantna obvrska,
tuku zakonot bara "propu{taweto da ima ednakvo zna~ewe kako predizvikuvaweto
na posledicata na deloto so storuvawe." Taka, spored
nekoi avtori kaj krivi~nite dela vo ~ii zakonski bitija e predvideno
samo predizvikuvaweto na posledicata bez posebno da e opi{ano
dejstvieto na izvr{uvaweto (na primer kaj obi~noto ubistvo), dovolno
e da se utvrdi samo garantnata obvrska, pa toga{ klauzulata na ednakva
vrednost se odnesuva samo na onie krivi~ni dela vo koi na~inotot na
izvr{uvaweto e poblisku opi{an. Takov poblizok opis postoi kaj
ubistvoto "na svirep ili podmolen na~in" pri {to svireposta se
sostoi vo zadavawe na `rtvata na du{evni ili telesni bolki koi
spored ja~inata ili traeweto gi nadminuvaat bolkite karakteristi~ni
za sekoe ubistvo. Zakonot smeta deka vo takvi slu~ai nestoruvaweto
ne mora sekoga{ da ja ima onaa kriinalna sodr`ina koja ja ima
storuvaweto, t.e. deka svireposta kaj ubistvoto so nestoruvawe, po
pravilo, sepak e od pomal stepen od svirepoto ubistvo so storuvawe.
Dokolku sudot na toj na~in go oceni nestoruvaweto, na storitelot
nema da mu se stavi na tovar posebniot na~in na storuvawe kako kvalifikatorna
okolnost, tuku }e odgovara samo za osnovniot oblik na krivi~noto
delo (obi~no ubistvo). 131
Vo teorijata i praktikata na koi im e ostaveno ocenuvaweto na
ovaa pre{iroka odredba, postoi mislewe deka klauzulata ne treba da
se sfati taka {to za postoeweto na nepravoto krivi~no delo sekoga{
e potrebno da se utvrdi ednakva vrednost na propu{taweto i storuvaweto,
za{to na toj na~in bi mu se davala pregolemo ovlastuvawe na sudijata
so {to bi se dovela vo pra{awe pravnata sigurnost. Vo ovoj
pogled me|utoa postoi mislewe, koe{to i nie go delime, deka vovedu-
131
Horvati~-Novoselac, op. cit. str. 186-187.
134