Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

{to poteknuvaat od organski bolesti i povredi na mozokot (organski
psihozi) i onie {to se proizvod od raznovidni du{evni sudiri i nasledni
osobini (funksionalni psihozi).
So ogled na nivnoto vremetraewe tie mo`at da se podelat na
trajni i povremeni du{evni bolesti.
Pod trajni du{evni bolesti se podrazbiraat podolgovremeni
psihi~ki zaboluvawa koi spontano ne mo`at da se izlekuvaat, odnosno
koi i pokraj lekuvaweto so sovremeni medicinski metodi ostanuvaat
neizlekuvani. Toa se vsu{nost te{ki du{evni zaboluvawa za koi vo
obi~niot govor se upotrebuva poimot ludilo. Spored svoeto poteklo
tie mo`at da bidat ogranski koi de sostojat vo organski promeni vo
mozokot, osobeno vo sivata mozo~na kora, funkcionalni psihozi za
koi se smeta deka poteknuvaat od promeni vo `lezdite so vnatre{no
la~ewe i hemiski deluvawa preku krvta, kako i toksi~ni du{evni
bolesti koi nastanuvaat poradi razni truewa.
Me|u organskite psihozi voobi~aeno se pomestuvaat: progresivnata
paraliza, senilnata demencija, arterioskleroza na mozokot,
tumori na mozokot i traumatski povredi na mozokot, kako i zapalenija
na mozokot (encepfalitis). Funkcionalnite psihozi se: {izofrenija,
epilepsija, mani~no depresivni psihozi i abnormalno do`iveani reakcii
kade {to osobeno se zna~ajni depresivnite reakcii na strav,
zatvorskite psihozi, panika i sl. Me|u toksi~nite du{evni bolesti se
pomestuvaat truewata kaj delirium tremens i sl.
2. Naj~esti vidovi na psihozi (du{evni zaboluvawa) se progresivnata
paraliza, traumatski psihozi, senilnata demencija, epilepsijata,
paranojata, mani~no depresivnata psihoza i {izofrenijata.
1 0 Progresivnata paraliza e du{evno zaboluvawe koe nastanuva
obi~no me|u 40 do 50 godini od `ivotot kako posledica na zafa}aweto
so sifilis na nervnite strukturi i korata na golemiot mozok. Tie
o{tetuvawa imaat za posledica progresivno razoruvawe na psihi-
~kite funkcii taka {to doa|a do pre~ki vo pomneweto i se}avaweto,
misleweto stanuva pomalku efikasno i ja gubi elasti~nosta. So napreduvaweto
na bolesta slabeat site intelektualni funkcii {to bolniot
go spre~uva vo vr{eweto na negovite dol`nosti, a mo`e da go
odvede i vo vr{ewe na krivi~ni dela. Vo nejziniot po~eten stadium se
vr{at kra`bi, izmami, falsifikati so zaprepastuva~ka otvorenost i
nevnimatelnost. Nakratko, bolniot se odnesuva kako moralen ludak.
2 0 Traumatski psihozi koi vodat kon kriminalitet i skitni~ewe
i koi povredeniot mo`at da go napravat posebno ~uvstvitelen na
alkohol.
3 0 Senilnata demencija kaj koja doa|a do slabeewe na fizi~kite
i mentalnite sposobnosti, do emocionalni naru{uvawa i do gubewe na
kontrola nad seksualnite potrebi, do zgolemeno somnevawe vo drugite
lu|e {to mo`e da dovede do nasilni~ki, seksualni i drugi krivi~i
dela.
214