Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

ncipot na objektivno-subjektivnata individualizacija. Potrebata za
re{avawe na ovie problemi gi pottikna sovremenite usilbi za iznao|awe
pogolem broj alternativi na kaznite li{uvawe od sloboda. Stanuva
zbor za predlagawe i zakonodavno prifa}awe na takvi merki {to
delumno ili celosno }e gi zamenat (supstituiraat) kaznite li{uvawe
od sloboda.
2. Poradi izbegnuvawe na opredeleni pojmovni zbuni na ova
mesto smetme deka e potrebno u{te edna{ da potsetime na slednoto.
Pod poimot dekriminalizacija podrazbirame otstranuvawe na opredeleni
inkriminacii od krivi~nopravniot sistem i sprotivno na nego,
poimot inkriminalizacija zna~i voveduvawe novi dotoga{ nepostoe-
~ki inkriminacii vo toj sistem. Depenzalizacijata e proces na: 1 0 {irewe
na registerot na krivi~nite sankcii so novi merki od nepunativen
karakter i 2 0 ubla`uvawe na zakanite kaj ve}e postoe~kite krivi~ni
sankcii. Dejuridizacijata e prenesuvawe na funkcijata na sudeweto
od sudovite vrz drugi op{testveni organi. I najposle, deinstitucionalizacijata,
za koja so ednakvo zna~ewe se sre}ava i upotrebata
na poimot dekarceracija, prestavuva proces na smaluvawe na registerot
na kazniite li{uvawe od sloboda i na licata sprema koi treba da
se primeni kaznata li{uvawe od sloboda. Ili, nakratko, toa e proces
na voveduvawe na alternativi na kaznite li{uvawe od sloboda.
3. Alternativite na kaznite li{uvawe od sloboda vo krivi~noto
pravo i penologijata se istaknuvaat kako edno od najprifatlivite
re{enija za nadminuvawe na lo{ite posledici {to gi sozdava primenata
na preteranata retribucija i otsustvoto na o~ekuvanite efekti
od resocijalizacijata. Nakratko, tie se javuvaat kako pozitiven i vrz
opredeleni nau~ni osnovi i prakti~ni iskustva zasnovan odgovor na
sovremenata kriza na penitencijarniot sistem.
Soglasno zna~eweto na problemot, alternativnite merki na kaznite
li{uvawe od sloboda bea razgleduvani na [estiot, Sedmiot i
osobeno na Osmiot Kongres na ON za spre~uvawe na kriminalitetot i
postapuvawe so prestapnicite od koj proizleze i donesuvaweto na Standardnite
minimalni pravila na ON za vonzavodskite merki (Tokiski
pravila). 526 Ovie pravila pretstavuvaat kreacija na opredeleni
pravni garancii za za{tita na li~nosta na onie lica sprema koi se
primenuvaat alternativnite voninstitucionalni merki kako na pri-
526
Usvoeni od strana na Generalnoto sobranie na ON na 68-to plenarno
zasedanie na 14 dekemvri 1990 godina. Pravilata sodr`at {irok spektar
na nezatvorski merki koi se odnesuvaat na razli~ni fazi od sproveduvaweto
na krivi~nata postapka. Tie isto taka sodr`at i pravila za primena na nezatvorski
merki, obuka na personalot, vklu~uvawe na javnosta i volonteri, istra`uvawa,
planirawe, formulirawe na politikata, evaluacija itn. Nakratko,
stanuva zbor za eden temelen pakt na pravila koi treba da ovozmo`at popularizacija
na alternativnite merki na kaznite li{uvawe od sloboda.
449