Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

odlu~i pari~nata kazna da se isplati bez odlagawe, ili da se obezbedi
nejzinoto pla}awe na drug na~in (~l. 38-a st. 1)
Nepla}aweto na pari~nata kazna se vr{i postapno, odnosno se
sostoi od slednive ~ekori:
1 0 Ako osudeniot ne ja plati pari~nata kazna vo opredeleniot
rok vo presudata, sudot mo`e da opredeli nov prodol`en rok za nejzinata
naplata.
2 0 Me|utoa, ako sudot oceni deka osudeniot pari~nata kazna ne
saka da ja plati, mo`e da naredi nejzino prisilno izvr{uvawe vo postapka
utvrdena so zakon. Vo toj slu~aj, pari~nata kazna se izvr{uva od
imotot na na osudeniot spored odredbite od Zakonot za izvr{nata postapka.
3 0 Ako davaweto nov rok (koj ne mo`e da bide podolg od tri meseci)
ili prisilnoto izvr{uvawe ostanat bez uspeh, pari~nata kazna
sudot }e ja izvr{i na toj na~in {to istata }e ja zameni so kazna li{uvawe
od sloboda nare~ena supletoren zatvor. Zamenata se vr{i taka
{to za sekoja dnevna globa sudot }e opredeli eden den supletoren zatvor
ili, koga pari~nata kazna e izre~ena kako sporedna kazna, za sekoi
zapo~nati 20 evra vo denarska protivvrednost }e opredeli eden den supletoren
zatvor, so toa {to supletorniot zatvor ne mo`e da bide podolg
od {est meseci. Pritoa, ako osudeniot isplati samo del od pari~nata
kazna, ostatokot srazmerno }e se pretvori vo supletoren zatvor, a
ako osudeniot go isplati ostatokot na pari~nata kazna, izvr{uvaweto
na supletornot zatvor }e se zapre.
6. Zamenata na pari~anta kazna otvora kriminalnopoliti~ki
problemi okolu spornata krivi~nopravna merka supletoren zatvor
~ija egzistencija denes sî pove}e se doveduva vo pra{awe. Supletorniot
zatvor e merka koja kako {to vidovme e predvidena vo ~l. 38 st. 3
KZ, koja e nameneta za onie storiteli na krivi~ni dela koi vo opredelen
rok ne ja platile pari~nata kazna i kako takva vo praktikata se
javuva kako mo{ne efikasno sredstvo za nejzinoto izvr{uvawe. Me|utoa,
vo teorijata postojat seriozni prigovori koi ja osporuvaat nejzinata
pravna priroda i ottamu nejzinata kriminalnopoliti~ka opravdanost.
Vo ovoj pogled dominira sfa}aweto deka supletorniot zatvor
vsu{nost pretstavuva kazna, a ne samo merka za iznuduvawe na pla}aweto
na kaznata i vo taa smisla se poistovetuva so dol`ni~kiot zatvor
koj vo opredeleni pravni sistemi e poznat kako institut na gra|anskoto
pravo. Vakviot stav se potkrepuva so ispravnata zabele{ka
deka supletorniot zatvor pravno stapuva na mestoto na pari~nata kazna,
taka {to so negovoto izvr{uvawe se izvr{uva i pari~nata kazna.
Toa zna~i deka koga supletorniot zatvor navistina bi bil samo prisilna
merka, bi bilo logi~no osudenikot da se dr`i vo zatvor se dotoga{
dodeka ne ja plati patri~nata kazna. Pokraj toa, re`imot na izdr`uvaweto
na kaznata voop{to ne se razlikuva od re`imot na izvr-
381