Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

odnos na storitelot sprema posledicata, so taa razlika {to kaj umislata,
toj odnos se izrazuva vo postoewe na svest i volja, kaj nebre`nosta
vo nepostoewe na volja, a kaj nesvesnata nebre`nost nepostoewe
i na svest).
Za storitelot da mo`e da se proglasi za krivi~no odgovoren za
izvr{enoto krivi~no delo, potrebno e da se utvrdi postoeweto na spomnatiot
psihi~ki odnos (vinata ne se pretpostavuva, tuku vo sekoj konkreten
slu~aj se doka`uva od strana na sudot) i da se odredi negoviot
intenzitet, za{to od toa zavisi te`inata, stepenot na krivi~nata
odgovornost i vidot i visinata na kaznata.
Vinata kaj storitelot treba da postoi za vreme na izvr{uvaweto
na krivi~noto delo. Psihi~kiot odnos na storitelot sprema ve}e
izvr{enoto delo, kako odobruvawe ili `alewe na ona {to ve}e e storeno,
ne e od zna~ewe za utvrduvawe na vinosta, tuku pretstavuva dr`ewe
na storitelot po deloto {to mo`e da se zeme predvid pri odmeruvaweto
na kaznata kako olesnuva~ka ili ote`nuva~ka okolnost.
2. Teorii za sodr`inata na vinata. Vo krivi~nopravnata nauka
poimot na vinata e sporna kategorija. Ottamu, postojat pove}e teorii
me|u se najzna~ajni psiholo{kata i normativnata teorija.
1 0 Spored psiholo{kata teorija koja vo krivi~noto pravo dominira{e
do krajot na XIX vek, vinosta e isklu~ivo psihi~ki odnos na
storitelot sprema svoeto delo, koj se sostoi vo negovata svest i volja
sprema svoeto delo vrz osnova na {to istoto i mu se stava na tovar. Na
ovaa teorija í se prefrla deka go zapostavuva pravniot karakter na
vinata, odnosno deka projavuvaweto na voljata na storitelot ednovremeno
pretstavuva i svesno postapuvawe protiv dol`nostite {to gi nalo`uvaat
pravnite propisi. Toa zna~i deka za ovaa teorija e bez zna~ewe
okolnosta dali storitelot bil svesen za toa kako pravniot poredok
gleda na negovoto povedenie (ne se bara svest na storitelot za protivpravnosta,
zabranetosta, nedopu{tenosta na negovoto delo). Soglasno
toa, psiholo{kata teorija pretstavuva konsekventna primena na na~eloto
ignorantium juris nocet (nepoznavaweto na pravoto ne opravduva),
{to }e re~e, kaj storitelot ne se uva`uva nepoznavaweto na krivi~nite
zakoni. Toa ima za posledica da se proglasi za vinovno lice {to
prezelo ili propu{tilo odredeno dejstvie vo uveruvawe deka toa {to
go pravi ne e protivpravno ({to nemalo svest deka toa {to go pravi e
zabraneto). Navedenoto sfa}awe osven toa, ne ka`uva ni{to za
pravnata priroda (sodr`inata) na vinata.
2 0 Spored normativnata teorija (ili poprecizno: psiholo{konormativnata
teorija), vinosta ne e samo psiholo{ki odnos so odredena
sodr`ina, tuku i svest za protivpravnosta (zabranetosta) na deloto.
Svesta za protivpravnosta zna~i: svest na storitelot deka se
odnesuva sprotivno na normativnoto i socijalnoto zna~ewe na deloto;
svest na storitelot deka negovoto delo e protiv dol`nostite {to gi
nalo`uvaat pravnite propisi; na~in na projavuvawe na voljata spro-
244