Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

zapa|awe vo razni isku{enija i mu pomaga za vklu~uvawe vo op{testveno
korisni aktivnosti. Negov nedostatok e me|utoa vo toa {to, dokolku
dojde do otpovikuvawe na probacijata, mora da dojde do sudewe i
izrekuvawe na kaznata pri {to mo`at da nastanat te{kotii okolu
pribiraweto i utvrduvaweto na dokazite.
2 0 Kontinentalniot sistem na uslovna osuda poznat kako Sursis,
za prv pat e voveden vo belgiskiot Krivi~en zakonik od 1888 godina,
od kade e prezemen vo francuskiot Krivi~en zakonik od 1891 godina, a
ottamu i vo site zakonodavstva na evropskite dr`avi. Spored
kontinentalniot sistem na storitelot na krivi~noto delo mu se sudi i
mu se izrekuva kazna, me|utoa nejzinoto izvr{uvawe se odlaga pod opredeleni
uslovi. Prednosta na ovoj sistem e vo toa {to na storitelot
na krivi~noto delo mu se sudi i izrekuva kazna, taka {to vo slu~aj na
otpovikuvawe na uslovnata osuda vedna{ se pristapuva kon izvr{uvawe
na ve}e izre~enata kazna. Nedostatok na ovoj sistem e toa {to do
istekot na utvrdeniot rok na traeweto na uslovnata osuda, storitelot
se smeta za osudeno lice i {to se pu{ta na sloboda bez nadzor i pomo{
koja vo izvesni slu~ai mo`e da bide nu`na.
Spored dvata sistemi, dokolku gi ispolni uslovite postavei so
uslovnata osuda, storitelot na deloto nema da se smeta za osudeno
lice.
Vo situacija na vladeewe na dva sistemi na uslovna osuda: kontinentalniot
(sursis) i anglosaksonskiot (ptobation) vedna{ se postavuva
pra{aweto koj od niv so ogled na prakti~nite efekti e poprifatliv
kako zamena za li{uvaweto od sloboda. Na ova pra{awe te{ko
mo`e da se odgovori nadvor od postavenosta i organizacijata na krivi-
~nata postapka, od celosnata analiza na li~nosta na osudenikot i od
sevkupnata analiza na op{testveno ekonomskite pretpostavki, kulturnoto
nivo i stavot na op{testvenata javnost kon ovie sistemi. Me|utoa,
i pokraj toa ima avtori koi ñ davaat prednost na probacijata. 532
Ona {to me|utoa, vo sovremeni uslovi vo golema mera gi obezvrednuva
vakvite zaklu~oci e povrzano so procesite na voveduvawe na "intenziven
probaciski super nadzor." Kako tipi~ni programi od ovoj vid vo
zapadnite zemji obi~no se vklu~uvaat: policiskiot ~as, elektronska
kontrola, ostvaruvawe povremeni telefonski kontakti so policijata,
no}ni poseti od strana na policiski slu`benici vo stanot na uslovno
osudenoto lice, anga`irawe na sosedstvoto za nivno kontrolirawe i
sl. Od tie pri~ini ne e slu~ajno {to za golem broj prestapnici se
532
Taka, na primer, eden avtor veli: "Vo izborot me|u obi~noto odlu-
~uvawe na izvr{uvawe na kaznata i odlo`uvaweto so stavawe na proba nie
apsolutno sme za vtoriot na~in". Pritoa se poa|a od argumentot deka sistemot
na probacija nudi organiziran nadzor i pomo{ ("adekvaten tretman")
sprema liceto komu mu e izre~ena. Lazarevi}, D. Kratkotranje kazne li{enja slobode,
IKSI, Beograd, 1974, str. 110-111.
454