Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

luvaat va`eweto na svoite krivi~ni zakoni vo odnos na delata izvr-
{eni vo stranstvo i vo odnos na strancite kako izvr{iteli na krivi~ni
dela, me|unarodnoto krivi~no pravo se ograni~uva{e na re{avaweto
na sudirite na krivi~nite zakoni na razni dr`avi. Podocna, poimot
na me|unarodno krivi~no pravo e pro{iren i na propisite so koi
se opredeluvaat krivi~ni dela, odnosno na takvite odnesuvawa so koi
se naru{uvaat me|unarodnite spogodbi i ottamu se zagrozuva me|unarodniot
mir i bezbednosta na ~ove{tvoto, ili so koi se naru{uvaat voenite
pravila i zlostorstvata sprema voenite zarobenici, ranetite i
civilnoto naselenie, ili pak so koi se naru{uvaat biolo{kite ekonomskite
i drugi uslovi neophodni za postoewe na eden narod ili etni-
~ka grupa. Vrz osnova na navedenoto denes me|unarodnoto krivi~no
pravo pretstavuva zbir na propisi sodr`ani vo multilateralnite i
bilateralnite dogovori na dr`avite so koi se opredeluvaat krivi~ni
dela i sankcii zaradi za~uvuvawe na me|unarodniot mir i bezbednosta
na ~ove{tvoto i zbir na propisi so koi se pru`aat uslovi za pru`awe
na me|unarodna krivi~nopravna pomo{.
2. So ogled deka vo site dr`avi denes se pojavuvaat golem broj
ednakvi oblici na krivi~ni dela, kon krajot na XIX vek se postavi
pra{aweto na unifikacija na krivi~nite zakonodavstva so {to bi se
do{lo do takvo krivi~no pravo {to bi bilo zadol`itelno za site gra-
|ani vo site dr`avi vo svetot. Vakvata intencija me|utoa, ne be{e realizirana
poradi razlikite vo op{testveno-ekonomskite ureduvawa,
stepenot na razvojot, tradicijata i razlikite vo pravnite sistemi na
oddelni dr`avi. Od tie pri~ini denes re~isi e napu{tena idejata za
sozdavawe na edno kompleksno me|unarodno krivi~no pravo, no ne i
intencijata opredeleni osobeno opasni povedenija da bidat utvredni
kako krivi~ni dela vo site dr`avi. Toa vo prv red se voenite zlostorstva,
zlostorstvata na genocid i nekoi krivi~ni dela protiv me|unarodnite
odnosi. Fakt e me|utoa deka sankcioniraweto na krivi~nite
dela i nivnoto izvr{uvawe vo najgolema mera zavisi od voljata na
dr`avite ~lenki na me|unarodnata zaednica, {to zna~i od internoto
krivi~no pravo.
2. RAZVOJ NA ME\UNARODNOTO KRIVI^NO PRAVO
Po~etocite na razvojot na me|unarodnoto krivi~no pravo voobi~aeno
se vrzuvaat za krajot na Vtorata svetska vojna, koga seriozno
se postavi pra{aweto za krivi~na odgovornost na agresorskite dr`avi
i nivnite dr`avni funkcioneri i voeni komandanti za vodewe
agresorska vojna i zlostorstvata storeni za vreme na vojnata. Za taa
cel sojuzni~kite sili so spogodbata od 8. VIII 1945 vo London, re{ija
da se vostanovi Me|unaroden voen sud za sudewe na voenite zlostornici.
Kon spogodbata be{e prilo`en i Satut na Me|unarodniot voen
sud so koj bea opredeleni sostavot, nadle`nosta i funkcijata na sudot.
35