Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

teorii za opravdanosta na kaznata.
1.1. Teorii za bo`jata pravda
Pretstavnicite na ovie u~ewa tvrdat deka krivi~noto delo e
grev, a kaznata samo odevawe (stradawe) za toj grev i so ogled na toa ne
treba da se te`nee kon nikakvi polezni efekti {to treba da proizlezat
od nea. Kaznata e samo nu`nost za postignuvawe na apsolutna bo-
`ja spravedlivost. So nea treba da se vospostavi nekoj transcedentno
opredelen iskonski red {to e naru{en so izvr{enoto krivi~no delo.
1.2. Teorii za moralnata pravda
Spored Kant, kako najmarkantna figura na ovie teorii, kaznata
e kategori~ki imperativ na moralnata svest. Kako emanacija na prakti~niot
um taa e akt na pravednost: slu`i za zadovoluvawe na moralnata
pravda. Ovoj kategori~ki imperativ e vsaden vo ~ovekot, nezavisen
od op{testvoto i bara kaznuvawe bez ogled na zna~eweto na takvoto
kaznuvawe za onoj {to go vr{i. Vo taa smisla ~esto e citiran poznatiot
stav na Kant vo koj se veli: "Duri i toga{ koga gra|anskoto
op{testvo vrz osnova na soglasnosta na svoite pripadnici bi se raspadnalo
(na primer, koga nekoj narod {to `ivee na nekoj pust ostrov bi
re{il da se razijde i rasprsne niz celiot svet), pred toa bi moral i
posledniot ubiec {to se nao|a vo zatvor da se eliminira, za sekogo da
go snajde ona {to so svoeto delo go zaslu`il, i vinata za prolienata
krv da ne ostane na narodot {to ne ja izvr{il taa kazna, za{to vo
sprotivno bi mo`el da se smeta za sou~esnik vo ovaa javna povreda na
pravdata." Od ovaa pretpostavka jasno se gleda Kantovata zalo`ba za
vladeewe na principot "Fiat iustitia pareat mundus" (Neka bide pravda
pa makar propadnal svetot).
Spored Kant, kaznata e oblik na pravna prisilba koja nikoga{
ne mo`e da bide sredstvo za unapreduvawe na nekoe drugo dobro. Nejzina
zada~a e da se vospostavi moralniot i pravniot poredok naru{en so
izvr{enoto zlostorstvo, a toa mo`e edinstveno da se postigne so spravedliva
odmazda. Taa omazda ja sproveduva sudot koj mo`e to~no da gi
izedna~i tasovite na pravdata, da postigne ramnote`a me|u deloto i
kaznata, i, osven vo slu~aite na izvr{eno ubistvo, ne mora da se povikuva
vrz ~istoto talionsko na~elo. So ova Kant poka`uva razbirawe
za toa deka nekoi prestapi imaat takva priroda {to go pravi nevozmo`no
vozvra}aweto so napolno identi~en akt. Zatoa svesno se
zalaga za takva odmazda {to spored svojot pridones }e go pogodi storitelot
tokmu tolku kolku {to negoviot prestap ja pogodil `rtvata.
Ottamu, za nego kastracijata e srazmerna, pa spored toa i pravedna kazna
za deloto siluvawe.
363