Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

lnite storiteli da ne vr{at krivi~ni dela neminovno vodi kon nejzino
prilagoduvawe na ova edinstveno o~ekuvawe. A toa prakti~no zna~i
deka storitelot ne se kaznuva za ona {to go storil i vo mera kolku
{to za toa e vinoven, tuku zatoa da se zapla{at drugite. Takvoto kaznuvawe
e sprotivno so ~uvstvoto za pravednost i mo`e da dovede do
arbitrernost vo odmeruvaweto na kaznata, no i do mnogu pote{ki posledici
- do kaznuvawe na sosema nevini lica.
Sli~ni zabele{ki mo`at da im se upatat i na teoriite na specijalnata
prevencija. Dokolku popravaweto i prevospituvaweto na
osudenite lica pretstavuvaat isklu~itelni celi na kaznata toga{ nejzinoto
odmeruvawe treba da zavisi samo od kvalitetot na li~nosta na
zlostornikot. Toa me|utoa, ne e spravedlivo i op{testveno opravdano,
za{to mo`e da vodi kon dve krajnosti. Edna{ bi mo`ele da se izvlekuvaat
mnogu te{ki kazni i toa samo zaradi postoeweto na opredeleni
moralni defekti kaj li~nosta, a drug pat da se odi kon bagatelni kazni,
pa duri da se pomine i bez kaznuvawe za te{ki krivi~ni dela ako
osobinite na li~nosta uka`uvaat na mala ili nikakva potreba za prevospitna
intervencija. Vo prviot slu~aj kaznata e nespravedliva odmazda,
a vo vtoriot go gubi karakterot na op{testveno eti~ki prekor i
se izedna~uva so merkite na socijalna higiena zaradi postignuvawe na
nekoi povisoki op{testveni celi.
3. Me{ovitite teorii se najblisku do sovremenite barawa na
ona {to treba da se postigne so kaznata. Vo niv se kombiniraat pozitivnite
jadra na predhodnite u~ewa i se sozdava takva orientacija koja
poa|a i od krivi~noto delo i od ~ovekot sfaten kako subjekt {to ñ e
potreben na zaednicata. Nivniot najgolem pridones e idejata deka retribucijata
ne treba da ja isklu~i prevencijata, odnosno spravedlivosta
ne smee da i pra~i na korista. Ako odmazdata e ona {to e nepromenlivo
vo kaznata i so ogled na toa ja ~ini neophodna reakcijata, toa
ne zna~i deka treba da se zapre i ona {to vo kaznata postojano evoluira,
nejzinat socijalna funkcija. Odmazdata e samo osnova vrz koja
treba da se nadgraduvaat op{testveno uslovenite ili promenlivite
celi na kaznata. Me|utoa, ima ne{to {to e neodr`livo i kaj oddelni
pretstavnici na ovie teorii. Insistiraweto vrz enormna dominacija
na generalnopreventivnite ili specijalnopreventivnite celi na kaznata
e samo navidum ubla`ena zamena na nivnata isklu~ivost, a toa gi
podrazbira i site slabosti {to ottamu proizleguvaat.
4. Vakvata koncizna ocenka na teoriite za celite na kaznata }e
se obidam poreljefno da ja prika`am so edna neprozai~na sporedba. Se
~ini deka za toa e prikladno ako kaznata ja zamislime kako ogledalo
koe go simbolizira ~ovekoviot odnos kon sebe i kon op{testvoto
otkako }e se vidi izvalkan vo nego. Strukturata na ogledaloto ni gi
dava site elementi za ispravnosta na izbranata sporedba. Taka, prednata,
svetla strana na ogledaloto go so~inuva liceto ili preventivnite
celi na kaznata, a zadnata, temnata strana, opa~inata ili su{ti-
371