Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

se spekulativno obremeneti zaradi obidot na poistovetuvawe na su{tinata
na kaznata so nejzinata socijalna funkcija. Od tie pri~ini
va`no e vedna{ da se napravi jasna poimnata razlika me|u kompontite
na kaznata.
Ovde, vsu{nost, i ne se raboti za nekoj vistinski problem ako
nedvosmisleno se istakne deka odmazdata e ona {to ja so~inuva kaznata,
ona {to e nejzina vnatre{na su{tina, ili nejzino organsko bitie.
Odmazdata (retribucijata, represijata) e osnovniot element na kaznata,
za{to spored svojata priroda zna~i odgovor na predhodno pri~ineto
zlo, vra}awe milo za drago. Zaradi toa svojstvo odmazdata i mo`e da
se oblikuva vo kazna, no i vo eden drug oblik za koj {to vo na{eto govorno
podra~je sî u{te nema adekvaten tretman, a zaradi poprecizno
razlikuvawe }e go nare~am revan{. Imeno, vo obi~niot govor i zloto
sodr`ano vo kaznata kako legitimen oblik i zloto sodr`ano vo nejziniot
nelegitimen oblik kako zemawe na pravdata vo svoi race se ozna-
~uvaat so ist termin - odmazda. Ednakov e slu~ajot so nivnata primena
i vo stru~na literatura so taa razlika {to zaradi pojavno razgrani-
~uvawe na su{tinata i formata na privatnata reakcija ponekoga{ pokraj
terminot odmazda e vo optek i terminot osveta.
Vakvata opredelba na odmazadta sozdava mo`nost da pristapime
kon definirawe na navedenite pojavni oblici. Na svoeto najelementarno
nivo kaznata e takov oblik na odmazda {to namerno se vr{i sprema
nekoj {to storil zlodelo vrz osnova na zakonski normi od strana na
ovlasteni dr`ani institucii. Taa e legitimen oblik na odmazda ili
javna reakcija sprema onoj {to storil opredeleno zlo i zatoa {to go
storil toa zlo. Od druga strana, revan{ot e oblik na odmazda {to ne
mora da se vr{i sprema nekoj {to storil zlodelo nadvor od zakonskite
normi od strana na poednec ili grupa na neovlasteni lica. Toa e
nelegitimen oblik na odmazda ili privatna (individualna ili kolektivna)
rekacija sprema onoj {to storil opredeleno zlo i zatoa {to go
storil toa zlo. Na potrebata od vakvo razgrani~uvawe koe {to posuptilno
ja prika`uva su{tinata na kaznata uka`uva{e Hegel. Spored
nego, odmazdata se javuva vo dva vida: edna{ kako "osveta," drug pat
kako "kazna." Osvetata (kaj nas revan{ot) ja vr{i onoj {to e povreden
i toa e neophodno vo prirodnata sostojba. Vo tie uslovi taa e edinstveniot
na~in da se zadovoli pradata so ogled na toa deka ne postoi
dr`ava i sudstvo {to treba da ja ostvaruvaat. Me|utoa, taa ima su-
{testveni nedostatoci. Prvo, taa ~esto ne e odmerena i izvr{ena
objektivno i nepristrasno spored merilata na pretrpenoto zlo, za{to
se vr{i od povredenata strana koja si zela uloga na sudija vo sopstvenata
rabota. Vtoro, bidej}i odmazdata nema forma na pravo, tuku se
vr{i od subjektivni pobudi, ~uvstva i interesi, onoj na kogo mu se vra-
}a so zlo, toa ne go do`ivuva kako legitimen akt, tuku kako povreda na
koja ottamu i vozvra}a so nova povreda.
360