Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

nema da dojde.
1 0 Svesta za mo`nosta od nastapuvawe na posledicata treba da
gi sodr`i site elementi koi se potrebni za umislata. Spored ovoj
element ne postoi razlika me|u svesnata nebre`nost i eventualnata
umisla za koja, isto taka, se bara svest za mo`nosta od nastapuvawe na
{tetnata posledica.
2 0 Pretstavata na storitelot deka do posledicata sepak nema da
dojde se dol`i na dve predviduvawa (veruvawa) na storitelot: a) deka
spored logikata na odnosot na dejstvieto i posledicata i vrz osnova na
site ostanati okolnosti e izvesno deka posledicata nema da nastapi,
tuku postoi samo verojatnost deka taa }e nastapi i, b) deka samiot
storitel so potpirawe vrz sopstvenite sili, }e mo`e da go spre~i
nastapuvaweto na posledicata. Pritoa, i dvete predviduvawa na storitelot
treba da se zasnovani vrz izvesni realni, postoe~ki i na storitelot
poznati okolnosti, a vrz slu~ajni nastani i veruvaweto deka
nekoj nenadeen nastan }e go izmeni tekot na rabotite, a toa }e dovede
do izostanuvawe na posledicata.
Kon sevo ova storitelot postapuva lekomisleno {to zna~i deka
storitelot so nedovolno vnimanie i pretpazlivost gi procenil site
okolnosti pod koi go prezel dejstvieto: stanuva zbor za nevnimanie,
nepretpazlivost, odnosno za gre{ki na storitelot koj mo`el da gi
izbegne so pogolema pretpazlivost i gri`livost. Poinaku ka`ano,
otsustvoto na mo`noto i dol`noto vnimanie e predopredelena od lekomislenosta
na storitelot deka do posledicata nema da dojde ili
deka }e mo`e da ja spre~i. Pogre{nata pretstava e rezultat na samouverenosta
na storitelot predizvikana od subjektivni i objektivni
okolnosti. Storitelot ednostavno gi precenil sopstvenite mo`nosti
za spre~uvawe na predvidenata posledica ili ja potcenil verojatnosta
od nejzninoto nastapuvawe.
2. Razgrani~uvawe na svesnata nebre`nost od eventualnata
umisla. Vo praktikata e problemati~no utvrduvaweto koga }e se smeta
deka storitelot na krivi~noto delo se soglasil so nastapuvaweto na
posledicata (koga ja prifa}a, smeta na nea, koga se pomiruva so nastanuvaweto
na mo`nata posledica) a koga se smeta deka posledicata nema
da nastapi ili deka }e mo`e da ja otstrani (koga se nadeva vo izostanuvawe
na mo`nata posledica). Pra{aweto e od zna~ewe ottamu {to od
negovoto re{avawe zavisi dali vo konkretniot slu~aj }e se raboti za
svesna nebre`nost ili za eventualna umisla so ogled na toa deka me|u
ovie oblici na vina postoi razlika edinstveno vo pogled na ovaa voluntaristi~ka
komponenta. Intelektualniot element, kako {to vidovme,
kaj niv e ednakov: svest za mo`nosta od nastapuvawe na predvidena
posledica.
Vo literaturata se veli deka za re{avawe na problemot e mo-
{ne korisno praviloto {to go vospostavi Rajnhart Frank, poznato
kako Frankova formula, koja se sostoi vo odgovorot na pra{aweto:
263