Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

poim na dekriminalizacijata. Me|utoa, pokraj ovoj potesen poim za sistemot
na krivi~noto pravo poimot na dekriminalizazija ima i po{iroko
zna~ewe koe ne se sveduva na realacijata so konkretnoto porano
inkriminirano povedenie. So dekriminalizacijata e opfaten i legislativniot
proces na stesnuvawe na granicite na krivi~nopravnata
represija po pat na izmena na op{tite instituti na krivi~noto pravo,
za{to i toa vo svoite krajni rezultati ima za posledica povlekuvawe
na krivi~nopravnata intervencija vo odnos na poedin~nite dejstvija
(podgotvitelni dejstvija, obid, nebre`ni soou~esni~ki dejstvija i sl.).
Ne e nadvor od toa nitu povlekuvaweto na drugite legislativni potezi
na planot na procesnoto pravo so koi se postignuva istiot efekt - stesnuvawe
na sferata na krivi~nopravnata intervencija (kako na primer,
vo odnos na pretpostavkite za poveduvawe i vodewe na krivi~nata
postapka). 503
2. Vo kriminalnopoliti~kata teorija postoi re~isi op{ta soglasnost
deka od sferata na krivi~noto pravo treba da se izemat onie
inkriminacii so koi se {titat religioznite, ideolo{kite i moralnite
sfa}awa na gra|anite.
- Dekriminalizacijata vo prv treba da se odnesuva na povedenijata
koi vo osnova imaat religiozen karakter.
- Delata za koi e dovolna moralna osuda se isto taka zna~ajna
oblast vo koja treba da se vr{i dekriminalizacija. Ovde stanuva zbor
za napu{tawe na inkriminacii koi ne se vo funkcija na za{tita na
opredeleni dobra i vrednosti, tuku vo funkcija na oblikuvawe na ~isto
moralni stavovi i principi. Me|u niv sekako mo`e da se navedat
kaznuvaweto za abortus, vagabunda`a, homoseksualizm i nekoi drugi
seksualni delikti, opredeleni dela protiv brakot (bra~na prequba),
~esta i ugledot sl. povedenija. Imeno, fakt e deka podigaweto na ~ovekovata
svest, kulturata i znaeweto i posebno sekualnata revolucija
vlijaat na stesnuvawe na kriminalnata zona vo oblasta na krivi~nite
dela protiv moralot. 504
503
Kambovski, V. op. cit, str. 251.
504
"So ogled na toa {to raspolaga so najte{ki sankcii na pravniot
poredok, krivi~noto pravo treba da intervenira duri toga{ koga }e zatajat
drugite pravni sredstva, koga tie ne pru`aat dovolna za{tita. Treba da se poa|a
od toa deka pote{kata merka ne e opravdana dodeka so polesna mo`e da se
postigne ist efekt i cel. Vo toa e smislata na tn. sekundarna priroda na krivi~noto
pravo... Krivi~noto pravo treba da gi otstranuva onie inkriminacii
koi opfa}aat povedenija koi navistina se moralno nedopu{teni, no koi malku
ili nezna~itelno go tangiraat socijalniot poredok. Toa ednostavno mora
da bara kriteriumi za pocvrsto i po~isto razlikuvawe na antisocijalnoto i
amoralnoto. Na taa osnova treba da se razmisluva za opravdanosta na inkriminiraweto
na koe i da e krivi~no delo i kone~no da se ras~isti so stavovite
deka sistemot na inkriminaciite treba da odgovara na moralanite sfa}awa,
435