Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

eno od politi~ki pobudi: re{ava~ki e motivot na storitelot), ni kompleksnite
krivi~ni dela nikoga{ ne mo`at da se zemat predvid za
ekstradicija. Ottamu se pravi obid da se najde prifatlivo kompromisno
re{enie vo principot na dopolnitelniot element, odnosno vo tn.
sistem na prete`nost (predominacija) 88 kaj ovie krivi~ni dela. Spored
ova gledi{te, vo sekoj konkreten slu~aj treba da se ispituva koe
delo prete`nuva. Ako prete`niot karakter e na politi~kiot delikt
(ako vo krivi~noto delo dominiraat obele`ja od politi~ka priroda),
toga{ ne se vr{i predavawe. Vo sprotiven slu~aj mo`e da dojde do
predavawe.
Me|unarodnata praktika zastana na stojali{te deka kompleksnite
krivi~ni dela treba da se tretiraat kako politi~ki krivi~ni
dela, a vo brojnite bilateralni me|unarodni dogovori za ekstradicija
~esto e vklu~en i atentatorski princip (atentatorskata klauzula). 89
Atentatorskiot princip ili klauzula prestavuva eden od na~inite da
se ograni~i poimot na politi~koto krivi~no delo i zabranata za
ekstradicija na delata na terorizam. 90 Principov me|utoa ima i
88
Ovoj princip e poznat i kako {vajcarska teorija na prete`nost
(predominacija) za{to za prv pat be{e vnesena vo nejziniot zakon za ekstradicija
od 1892 godina. Spored nea za edno delo da se smeta za politi~ko potrebno
e da se ispolnat tri uslovi: 1 0 deloto da e storeno od ~isto politi~ki motivi,
2 0 da postoi neposredna vrska me|u deloto i celta na nekoe politi~ko
dvi`ewe za da se izvr{i promena na op{testveno politi~koto ureduvawe vo
nekoja zemja, i 3 0 politi~kiot element da prete`nuva nad obi~niot kriminal.
Taa prete`nost se ocenuva spored odnosot na celta i sredstvata na izvr{enoto
delo. Imeno, za da se raboti za politi~ko krivi~no delo, upotrebenite
sredstva za postignuvawe na politi~kata cel ne smeeat da bidat nesrazmerni
so povredata na napadnatoto dobro.
89
Atentatorska klauzula (poznata i kako Belgiski princip) za prv
pat e vnesena vo francusko-belgiskiot dogovor za ekstradicija od 1856 godina
i novelata na belgiskiot zakon za ekstradicija od istata godina, po obidot na
atentatot vrz Napoleon III od 1854 godina, od strana na dvajca francuzi od
koi edniot uspeal da pobegne vo Belgija. Nejzinata su{tina e povrzana so potrebata
da se vospostavat slu~ai na krivi~ni dela (inkriminacii so koi se
{titat posebni, to~no opredeleni pravni dobra) koi ne mo`at da se okvalifikuvaat
kako politi~ki delikt. Takov e slu~ajot na primer, so ubistvo
ili obidot za ubistvo na {efot na dr`avata ili na ~len na negovoto semejstvo
koj se izzema od krugot na zabranata za predavawe na politi~ki delinkventi.
Me|utoa, vo mnogu slu~ai pod ova pravilo potpa|aat i potpretsedatelot,
guvernerot kako i drugi dr`avni funkcioneri. Tupurkovki, V. Razlikata pome|u
~isto politi~kite i relativno politi~kite krivi~nio dela pri ekstradicijata,
Godi{nik na Pravniot fakultet vo Skopje, Skopje, 1974, str. 613.
90
Teroristi~kite akti koi vo poslednite decenii se karakteriziraat
so izrazena bezobyirnost, doveduvaat vo opasnost {irok krug na gra|ani i
102