ZBORNIK - Matica srpska

politiki, o njegovih zakulisnih spletkah in umazanih intrigah. Zato
bo v veliki meri Prokopij kriv takih enostranskih sodb, saj je ravno
on v svojih zgodovinskih delih po eni strani proslavil in ovekoveåil
Justinijanove zmage in uspehe, njegovo notranjo in zunanjo politiko,
po drugi strani pa zamolåal temne strani Justinijanove vladavine.
In da bi se opral te krivde, se je Prokopij lotil pisanja „Tajne
zgodovine". Osebni momenti — ira et studium — niso pri tem igrali
nobene pomembnejše vloge, saj Justinijan najbrÿ Prokopiju ni naredil
nobene krivice. Ni sicer povsem izkljuåeno, da je bil morda tudi
uÿaljeni lokalpatriotizem kršåanske duhovšåine iz Cezareje, iz
Prokopijevega rojstnega kraja, eden od nagibov, ki so Prokopija
podpirali pri njegovem prizadevanju. 5
Toda odloåilni nagib je bil vendar postulat resniånosti: historia
… ne quid veri (dicere) non audeat.
Naloga, ki se je je s tem lotil zgodovinar, ni bila lahka. Predvsem
je imel Justinijan za sabo ogromen drÿavni aparat s številnimi
denuncianti in sikofanti, zato je bilo za Prokopija njegovo pisateljsko
poåetje ÿivljenjsko nevarno. Še bolj tesno pa je moralo biti Prokopiju
pri duši spriåo dejstva, da ima Justinijan tako rekoå ÿe zagotovljeno
åastno mesto, morda celo eno najbolj åastnih mest v zgodovini
rimskih cesarjev. Zanamci bodo sodili samo po fasadi — in
fasada je v resnici blešåeåa in veliåastna: ta misel je Prokopija
vznemirjala in preganjala pri pisanju „Tajne zgodovine".
Prokopij se je dobro zavedal, da se s svojim zadnjim delom
spušåa v neenak boj, v neko muåno pravdanje, ki ga sam oznaåuje
kot Èg3nisij xalep§ kaÆ dein%j Ëmaxoj, kot neko „teÿavno in
silno tvegano pravdanje". Ne enkratna pravda, ampak muåno dolgotrajno
pravdanje. Beseda Èg3nisij je terminus technicus, vzet iz
sodnega izrazoslovja; gre za izpeljanko iz glagola Ègwnåzomai, ki
oznaåuje pravdanje pred sodišåem. 6
In sicer ne gre za kratek enkraten Èg3n ali ÈgwnismÃj, ampak
za Èg3nisij, se pravi, za dolgotrajen postopek, ki mu ni videti kraja
in ki se vleåe vse do danes. Na eni strani Justinijan in njegov drÿavni
aparat in njegova blešåeåa fasada, na drugi strani Prokopij in
5 Ta moment zlasti poudarja Domenico Comparetti v uvodni študiji k dvojeziåni
izdaji „Tajne zgodovine" (Le Inedite — Libro nono delle Istorie di Procopio
di Cesarea, a cura di Domenico Comparetti, edizione postuma licenziata da Domenico
Bassi, Roma 1928), p. XXXIX: „Il grande ed illustre cittadino della cristianissima
Cesarea era in intimi rapporti coll' alto e basso clero di quella cospicua citta
di Palestina, il quale per varie e potenti ragioni a Procopio ben note odiava e detestava
mortalmente Giustiniano …"
6 Prim. Liddel-Scott-Jones, Greek-English Lexicon, p. 19, ki navaja pod geslom
Ègwnåzomai kot drugi pomen: „contend in court, as law term".
140