Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
njegova „Tajna zgodovina", na sodnem stolu pa — sodba zgodovine.<br />
Najhujše, åesar se lahko Prokopij boji, ni muåeniška smrt<br />
(Èpolwlçnai uanÀt@ oøkåst@), temveå bojazen, da ga ne bi zanamci<br />
obdolÿili zlonamernega potvarjanja in izkrivljanja dejstev,<br />
strah, da ne bi njegova „Tajna zgodovina" zbujala vtisa pripovedovanja<br />
praznih bajk (m§ kaÆ myuologåaj Èpoåsomai dÃqan) inda<br />
ne bi tudi njega samega uvrstili med „pisce tragedij", pravzaprav<br />
med „reÿiserje tragedij" (m§ ñn toìj trag@dodidaskÀloij tetÀqomai).<br />
Ko je pisal te besede, je Prokopij gotovo imel pred oåmi<br />
Tukidida (1,21,1) ki obsoja pesnike, ker skušajo s pretiravanjem dogodke<br />
olepšati (¤j poihtaÆ Œmn0kasi perÆ aœt%n ñpÆ tÁ meìzon<br />
kosmo‡ntej), in prozaike, ker pišejo bolj z namenom, da bi poslušalce<br />
åim bolj zabavali pa kot da bi ostali zvesti resnici (¤j logogrÀcoi<br />
qynçuesan ñpÆ tÁ prosagwgÃteron tü ÈkroÀsei û Èlhuçsteron).<br />
Prokopij se je dobro zavedal, da bi utegnila njegova<br />
„Tajna zgodovina" zaradi številnih pikantnih mest zbujati pri resnih<br />
kritikih poznejš ih stoletij vtis, da je bila napisana bodisi iz osebnega<br />
sovraštva bodisi iz ÿelje, ugoditi okusu obåinstva, torej kot nekakšna<br />
„cronique scandaleuse". 7<br />
Prokopij ÿe vnaprej zavraåa vse takšne in podobne oåitke in<br />
obtoÿbe. Da pa bi bila njegova obramba uåinkovitejša, preide v protinapad:<br />
Izkazalo se bo ne samo, da je bil zvest in zanesljiv zapisovalec<br />
resniånih zgodovinskih dogodkov, marveå bo njegova „Tajna<br />
zgodovina" obenem tudi resen opomin in svarilen zgled vsem tiranom<br />
poznejših stoletij. Pred sodnim stolom zgodovine stojita dva<br />
obtoÿenca: Prokopij se kot zgodovinar brani pred obtoÿbo izkrivljanja<br />
dejstev, Justinijan kot vladar pa je obtoÿen najhujše tiranije.<br />
Znano je, da Prokopijeva „Tajna zgodovina" ni bistveno zmanjšala<br />
Justinijanovega ugleda in veljave. Prokopij je napadel Justinijanovo<br />
veliåino na nepravem mestu, lotil se je predvsem njegovega<br />
zasebnega ÿivljenja, to pa je — po današnjih pravnih naåelih —<br />
najbolj sveta in nedotakljiva posest slehernega posameznika, åetudi<br />
sedi na tako odgovornem poloÿaju kot je cesarski prestol. Vse drugaåno<br />
slavo in ugled bi si Prokopij pridobil, ko bi v celovitosti kritiåno<br />
ovrednotil predvsem Justinijanove zgrešene poteze v zunanji<br />
in notranji politiki imperija, kot jo ocenjujejo sodobni bizantologi,<br />
npr. pokojni beograjski profesor Ostrogorski: 8 „Justinijanova vlada-<br />
7 Njegova bojazen v tem pogledu ni bila povsem neutemeljena, saj se oznaka<br />
cronique scandaleuse pogosto pojavlja v uvodnih študijah, prim. H. B. Dewing, Introduction<br />
(v: Procopius in seven volumes, VI The Anecdota or Secret History,<br />
Loeb Classical Library, 1935, reprint 1969), p. IX.<br />
8 Georgije Ostrogorski, Istorija Vizantije (Beograd 1959), 96—97.<br />
141
Change language