SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit

4. Znano – neznano: Nekateri avtorji so otroku
že znani – npr. Boris A. Novak, Tone Pavček,
Leopold Suhodolčan, Niko Grafenauer,
Hans Christian Andersen; berilo ne zajema
pravljic iz prvega triletja, pač pa ponuja
nove besedilne svetove, ki so nadgradnja
pravljičnega izbora v prejšnjih berilih – tako
je zadnji razdelek v skladu z učnim načrtom
posvečen slovenskemu pravljičnemu izročilu,
tj. primerom ljudske pravljice in pripovedke
z značilnimi pravljičnimi motivi oziroma
izročilnimi osebami (prim. učni načrt, str.
48). Berilo tako v večji meri kot berila prvega
triletja mlademu bralcu ponuja neznani (in
neznanski) domišljijski svet – svet klasične in
sodobne pravljice, realistične pripovedi, igrive
in metaforične pesemske govorice, lutkovne
in gledališke igre ...
5. V skladu s pestrostjo poetik mladinske
književnosti, besedil in doživljajskega sveta
otroka ponujamo tako klasična pravljična
besedila (npr. Aladin in njegova čudežna
svetilka, Fran Milčinski: Desetnica) kot
sodobne pravljične različice (Astrid Lindgren:
Brata Levjesrčna), ob tem pa še obsežen sklop
resničnostnih oziroma realističnih besedil
(Vitan Mal: Roki Rok), sodobnih humornih
predelav klasičnih pravljičnih žanrov (npr.
Milan Jesih: Cesarjeva nova oblačila) ter
obsežen sklop zabavne oziroma trivialne
književnosti v prvem razdelku berila (npr.
Bogdan Novak: Zelena pošast); poseben
razdelek tvorijo fantastična in problemska
besedila, v katerih je zaznaven najstniški
uporniški odnos do sveta in pravil ter književna
»opozorila« na temne strani življenja (npr.
Mate Dolenc: Strupena Brigita, Antoine de
Saint-Exupéry: Mali princ, Astrid Lindgren:
Brata Levjesrčna, Feri Lainšček: Velecirkus
Argo, Michael Ende: Čarobni napoj). Za pouk
književnosti je namreč bistvena sporočilna
raznolikost – otrokom torej ne ponujamo
le pravljic, le kratkih komičnih zgodbic ali le
otroške lirike, ampak množico predstavno in
razpoloženjsko raznolikih besedil. – Otroštvo
ni le pravljica ali nežna pesmica, ampak tudi
razigran smeh, upor zoper pravila, jeza, konflikt
in doživljanje stvarnega, resničnega sveta.
6. Zvrsti: upoštevane so vse literarne zvrsti –
pripovedništvo, pesništvo in dramatika; ob
slednji berilo prikazuje možnosti za uprizoritev
dramskega besedila (posnetki s predstav,
podobe lutk). Pri določitvi deleža poezije,
proze in dramatike se je avtorska skupina
oprla na razmerja med zvrstmi v učnem
načrtu. V zvezi z dramskimi besedili je treba
opozoriti še na pomen ogleda ali poslušanja
posnetkov, tj. skupnega poslušanja radijske
igre, gledanja videoposnetka predstave,
risanke, otroškega filma ipd.
Tematska zasnova učbenika
Kaj je tema književnega besedila
Izkušnje s seminarjev strokovnega izpopolnjevanja
kažejo na to, da je ena od glavnih ovir pri pripravi na
interpretacijo besedila prav odgovor na vprašanje,
kaj besedilo sporoča oziroma kaj je tema besedila.
Razlikovanje med podobo (besedilno sliko) oziroma
motivom in temo besedila je zahtevno, vendar
se ravno s tem utemeljujejo nekatera bistvena
priporočila za delo z besedili v razredu:
Kako razbrati temo besedila oziroma kako jo
razlikovati od podobe/motiva Kot primer
uporabimo pesem Miroslava Košute Morda tudi
žabice:
Morda tudi žabice
imajo babice,
da jih varujejo
in jim pripovedujejo
vodne pravljice,
kadar so mamice
v službi
ali v žabji družbi.
Morda tudi medvedki
spoznavajo gozdove z
dedki,
ki zanje
vselej staknejo
skrite panje
in kaj izmaknejo.
Morda tudi ptički
s tetkami in strički
leté v nebesna
zabavišča
in na lovišča
mušic
in ptičjih novic.
In je vsem tako lepo
kakor nama,
kadar sva sama
in mi lahko
razkrivaš svet
od opic do raket
Kaj je sporočilo oziroma tema pesmi Kaj
oziroma koga nam besedilo »predstavlja« Odgovor
se ponuja na dlani: besedilo govori o žabicah,
medvedkih in ptičkih. Morda je tak odgovor sicer
deloma ustrezen, toda ali je to tudi tema besedila
Ali Košutova pesem res predstavlja oziroma opisuje
žabe, medvede in ptice Zdi se, da ne; da tema pesmi
ni opis živalskega sveta, nam potrjuje zadnja kitica:
vsem pesemskim junakom je lepo – kot nama. Kdo
sva »midva« Otrok in dedek, očka, mama, babica,
stric ... Odgovorov je lahko več, toda tema besedila
ostaja slejkoprej ista: tema družine, doma, varnosti ...
Pa naj se ta tema izraža v podobah človeškega ali
domišljijskega živalskega sveta. Da je temu res tako,
SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 13