SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit

(Bogdan Novak: Zelena pošast, Mate Dolenc:
Strupena Brigita) in njeno preoblikovanje
(Svetlana Makarovič: Potepuh in nočna lučka),
izmišljanje predzgodbe (Erich Kästner:
Dvojčici);
- povezovanje besedila s stripi, risankami, filmi
(Tone Pavček: Odrastež, Henry Gilbert: Robin
Hood);
- dramatizacija (Slavko Pregl: Geniji v dolgih
hlačah), ilustriranje besedila (Oton Župančič:
Pomladni pozdrav – izražanje vidnih besedilnih
slik z ilustriranjem pesmi) in glasbeno
poustvarjanje (izbira/oblikovanje glasbe kot
podlage za besedilo – Neža Maurer: Onstran),
- ustvarjanje »razredne predstave« (Katherine
Paterson: Most v Terabitijo) oziroma kakega
drugega dogodka (skupno pisanje pesmi –
Boris A. Novak: Kako rastejo stvari);
- pravljični projekt (Aladin in njegova čudežna
svetilka, arabska ljudska – branje in
pripovedovanje pravljic), spoznavanje
(zbiranje) ljudskega izročila (Josip Jurčič:
Zakrpana Višnja Gora, raztrgani Žužemberk)
in posnemanje pravljičnega tona (recept za
pravljico, njeno pisanje in pripovedovanje –
Jana Bauer: Izginjevalec čarovnic, Janez Trdina:
Rajska ptica), pripovedovanje o pravljičnih
dogodivščinah (Tone Pavček: Junak);
- primerjanje besedil in pogovor o branju
(npr. o trivialni književnosti – Bogdan Novak:
Zelena pošast);
- obisk knjižnice in seznanjanje z Bralno značko
kot dodatna dejavnost.
Tako kot za branje tudi za izvedbo šolske ure
iz književnosti velja: čim bolj inovativen je pristop,
tem več bodo s skupnim branjem pridobili vsi –
učenci in učiteljica. Zaporedje faz je torej lahko le
shema, ne more pa biti navodilo za delo v razredu;
od iznajdljivosti in domiselnosti odraslega je
odvisno, ali bo pravljica »oživela« ali pa bo ostala le
mrtva črka na papirju, knjiga na knjižni polici, ki jo
pokriva prah pozabe.
SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 35