SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit

Šesti razred devetletne osnovne šole kot sklepni razred drugega triletja
namreč »napoveduje« književni pouk v tretjem triletju, pri katerem se mladi
bralci seznanjajo s temeljnimi literarnoteoretičnimi in literarnozgodovinskimi
pojmovanji in poimenovanji. Zato ni naključje, da je v nekaterih obravnavah vidna
podrobnejša analiza zgradbe besedila, v drugih je morda nekoliko več podatkov
o življenju in delu obravnavanega avtorja, v tretjih celo predlogi za preverjanje
razumevanja besedila in književnega znanja učencev. Če se vam zdi česa preveč,
to preprosto preskočite; marsikateri zapis v priročniku je lahko »le« pomoč učitelju,
dodatno gradivo za učence (npr. za pripravo govornega nastopa); te zapise torej
lahko dojemamo tudi kot dodatno informacijo o ustvarjalcu. Menim, da kljub
večjemu poudarjanju literarnovednih dejstev in posplošitev modeli obravnave,
ki so predstavljeni v priročniku, še vedno uresničujejo temeljni cilj književnega
pouka v drugem triletju, tj. razvijanje zmožnosti dialoga mladega bralca in
besedila ter bralcev o besedilu. Predstavljene šolske interpretacije tako spodbujajo
otroško domišljijsko igro v fazi uvodne motivacije in novih nalog, predlagajo
oblike samostojnega dela z besedilom, razvijajo zmožnost vrednotenja besedila
na podlagi bralčevega odziva na aktualnost sporočila ali na podlagi primerjanja
besedil. Primeri šolskih interpretacij so torej mozaik, sestavljen iz raznobarvnih
in različno velikih kamenčkov: nekateri primeri vključujejo delo s slovarjem in
opazovanje jezikovnih izraznih sredstev, drugi se osredotočajo na zaznavanje
in razumevanje osrednjih prvin književnega besedila, tretji literarnoestetsko
doživetje nadgrajujejo s pogovorom o filmih, risankah, gledališču, lutkah, spletu …
Posebej je raznolikost obravnave podčrtana v primerih, ko sta predstavljeni dve
interpretaciji istega besedila – bogastvo je v različnosti, pestrosti, dialogu; in
seveda v bralčevi pravici, da med predlogi izbere to, kar mu je blizu. Tako priročnik
ni, noče in ne more biti »obvezna smer« dela v razredu; je le nabor možnosti, ki
jih ponujajo leposlovna besedila v novem berilu in ki se bodo v vašem razredu,
cenjena bralka ali bralec teh vrstic, udejanjala po svoje in morda drugače, kot so si
zamislile avtorice predlogov interpretacij.
Iz »svojega razreda« so v to knjigo ideje in priporočila prelile kolegice Ana
Galjot (OŠ Trzin), Justina Husu (OŠ Šmihel, Novo mesto), Slavica Knežević (OŠ dr.
Josipa Plemlja, Bled), Anja Kokalj (OŠ Dob pri Domžalah), Tatjana Kokalj (OŠ Dob
pri Domžalah), Sanja Leben Jazbec (OŠ Solkan), Nataša Plevnik (OŠ Globoko) in
Tina Sušnik (OŠ Gorje). Sodelavkam, ki so napisale primere šolskih interpretacij, se
zahvaljujem za vznemirljivo potovanje v svet njihovega razumevanja mladinske
književnosti in pogovora o njej z mladimi bralci – bile so bralke in mentorice,
ki so skupaj s svojimi mladimi sopotniki lovile v domišljijska jadra Župančičev
pomladni veter in vesoljski eter Bine Štampe Žmavc, ki so z jaguarjem in malo
miško prevandrale poljane tujega ljudskega izročila, se družile z junaki starih in
sodobnih zgodb, pleskale plot s Tomom Sawyerjem in poslušale petje rajske ptice
s Trdinovim imenitnim grofom. Bralke, ki so verjele, da so v poeziji – kot bi rekel
Niko Grafenauer – sami imenitni kraji; te pa se splača obiskovati iz dneva v dan.
Kajti morda nam vsem skupaj dandanes res ostaja le še eno zatočišče:
Ljubljana, oktober 2007
So na svetu take niti,
ki jih domišljija spleta
in pa tisti škrat Sanjavec,
ki ob polni luni leta.
(Feri Lainšček)
Vse dobro,
Igor Saksida.
SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 9