SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit

(Kobila, Pendirjevka, Klamfer, Sušica) v ozkih in globoko zajedenih dolinah
severnega pobočja.
Gorjanci so bili poseljeni že v prazgodovini. Za poselitev je značilno sožitje
obmejnega slovenskega in uskoškega prebivalstva. Na Gorjance je vezano
bogato ljudsko izročilo, ki ga je literarno obdelal Janez Trdina (Bajke in povesti o
Gorjancih).
Po slemenu Gorjancev poteka državna meja. Na hrvaški strani je bil leta 1999
ustanovljen Park prirode Žumberak-Samoborsko gorje, na slovenski strani pa je
predvideno, da se osrednji del Gorjancev zavaruje kot krajinski park.
najava besedila
Učitelj vodi pogovor o pripovedkah.
Ali poznate kakšno pripovedko pisatelja Janeza Trdine
Učenci si ogledajo knjigo Bajke in povesti o Gorjancih.
Včasih se pripovedke dogajajo v resničnih krajih. Ste slišali za kakšno pripovedko
o vašem kraju, gradu, jami, razvalini
premor pred branjem
Učenci se umirijo in pozornost usmerijo na branje. Namestijo se tako, da jim bo
ob poslušanju ljudske pripovedke čim bolj udobno.
interpretativno branje
Ker živo pripovedovanje močno spodbuja učenčevo domišljijsko aktivnost in
ker ima učitelj kot pripovedovalec z učenci tesnejši stik (z njimi ne komunicira
le jezikovno, ampak tudi nejezikovno), se odloči za pripovedovanje, ne branje.
Pripovedovanje naj bo kar se da zvesto izvirniku.
Učitelj nato povabi učence v knjižnico, kjer jih že čaka knjižničar, da jim prebere
pravljico.
čustveni premor
Učenci uredijo vtise.
izražanje doživetij
Učenci izrazijo mnenje o besedilu in pripovedovanju.
Razlaga manj znanih besed
Zaradi dolžine učenci pripovedke sami ne preberejo, ampak besedilo bežno
preletijo. Na foliji jim učitelj pokaže besede, za katere meni, da jih ne bi razumeli.
Učenci se spomnijo še kakšne in jo dopišejo. Lahko jo tudi poiščejo v berilu.
Učenci razložijo pomen besed s sopomenkami.
vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Učitelj ustno postavlja vprašanja o vsebini.
Katere književne osebe nastopajo v besedilu
Kdo je glavna oseba Svoja mnenja utemeljijo.
Določijo glavne in stranske književne osebe. Vse osebe opišejo.
Pogovorijo se o kraju in času dogajanja. Ali čas lahko določimo
Za katere zgodbe je značilno, da jim ne moremo določiti dogajalnega prostora in
časa
Povzamejo književno dogajanje.
Odgovorijo na vprašanja v berilu.
196 PRIROČNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI