SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit

• predlogi za ustvarjalne nadgraditve, npr.
za improvizacijo (Slavko Pregl: Geniji v
dolgih hlačah – nadaljevanje odlomka),
dramatizacijo (Michael Ende: Čarobni napoj),
lutkovne dejavnosti (Katherine Paterson:
Most v Terabitijo, Franjo Frančič: Pravljica
o svobodi) ali za drugačne »uprizoritve«
besedila (glasno branje, zvoki – Alenka
Goljevšček: Gornastenisedimuha);
• ilustriranje pesmi (Milan Dekleva: V ogledalih
živijo oranžne zračne ribe);
• primerjave besedil (Bina Štampe Žmavc:
Vesolje) – starejšega besedila (predloge) in
njegove sodobnejše predelave (Fran Levstik
– Miki Muster: Martin Krpan);
• primerjanje oziroma povezovanje literarnega
besedila z (mladinskim) filmom (Henry
Gilbert: Robin Hood), risanko (Aladin in
njegova čudežna svetilka, arabska ljudska) ali
gledališko predstavo (Fran Saleški Finžgar,
Dejan Sarič: Pod svobodnim soncem) ter
spletom (Astrid Lindgren: Detektivski mojster
Blomkvist);
• predvidevanje nadaljevanja zgodbe (Erich
Kästner: Emil in detektivi);
• pisanje besedila po vzoru z upoštevanjem
teme, ki je nakazana v njem (Niko Grafenauer:
Ušesa – igra z besednimi zvezami);
• oblikovanje navodil za pisanje značilne
besedilne vrste, npr. spominske pripovedi
(Oton Župančič: Pomladni pozdrav), haikuja
(Bina Štampe Žmavc: Zrnca sonca) ali
pravljice oziroma pripovedke (Deklica z
morja, grška ljudska) ter preoblikovanje vrste
(pravljična grozljivka – Svetlana Makarovič:
Potepuh in nočna lučka);
• tvorjenje metaforičnih besednih zvez in
besednega asociograma (Tone Pavček:
Besede, take in drugačne – plakat in seznam);
• zbiranje/spoznavanje ljudskega izročila (Tone
Pavček: Junak);
• posnemanje značilnega pesniškega jezika
(Milan Dekleva: Mehke snežinkaste pesniške
race – povezovanje besed v nenavadne
zveze);
• spoznavanje del obravnavanega avtorja
(knjižnična vzgoja) ter branje zbirke pravljic
kot »podajanke« (Tisoč in ena noč);
• branje s spreminjanjem perspektive (Stjepan
Jakševac: Junak v razredu – pisanje pesmi o
Deklici Prvi);
• pisanje domišljijskega dnevnika književne
osebe (Tone Pavček: Odrastež, Mark Twain:
Prigode Toma Sawyerja);
• aktualizacija besedila: pogovor o ljubezni
in njenih definicijah (Niko Grafenauer:
Ljubezen);
• spoznavanje osrednjih kulturnih dogodkov
(mednarodni dan knjig za otroke – Hans
Christian Andersen: Cesarjeva nova
oblačila) in osrednjih mladinskih knjižnih
zbirk (Andersenovi nagrajenci – Katherine
Paterson: Most v Terabitijo).
Zaporedje faz šolske interpretacije besedil
Kako bere odrasli, kadar dela z mladimi
bralci Nekateri na to vprašanje odgovorijo takole:
Bere naj tako kot otrok, vanj naj se čim bolj vživi, zato
da bo lahko otrokom čim bolj ustrezno »posredoval«
besedilo. Toda to stališče je napačno, saj odraslemu
onemogoča, da bi besedilo doživel po svoje – do tega
pa ima vsak bralec navsezadnje pravico. Odrasli torej
mora najprej brati »po svoje«: pustiti besedilu, da se
poveže z njegovim izkustvenim svetom, šele nato pa
isto besedilo – a seveda drugače – prebrati z otroki.
Tako pot književna didaktika imenuje učiteljevo
strokovno branje mladinskega besedila, opisuje
pa tudi pet korakov takega branja:
1.
2.
3.
4.
5.
branje odraslega in lastno razumevanje
besedila,
predvidevanje hipotetične otroške recepcije,
strokovna priprava z razčlembo besedila,
postavitev cilja,
izbira metod spoznavanja in poučevanja.
1. Branje odraslega in na otroka povsem
nevezano razumevanje besedila je izhodišče šolske
interpretacije; če odrasli ne zna/zmore vzpostaviti
osebnega razumevanja mladinskega dela, potem je
verjetno, da bo tudi njegovo branje s skupino otrok
zapadlo v šablono ali bo ostalo površinsko, nedoživeto
oziroma bo shematično. Zato se tudi odrasli
bralec ob mladinskem besedilu mora spraševati, kaj
vse mu lahko le-to »pove« – in prav neverjetno je,
kaj vse je mogoče izluščiti iz npr. na videz preproste,
nonsensne pesmi Milana Dekleve V ogledalih živijo
oranžne zračne ribe! Pesem najprej in predvsem
vzpostavlja presenetljivo domišljijsko stvarnost,
ki jo tvorijo neverjetne podobe (besedilne slike)
nenavadnih oranžnih zračnih rib iz ogledal: te podobe
izhajajo iz nonsensnih besednih zvez – ribe so hkrati
oranžne in hkrati zračne, torej barvite in prozorne,
»breztežne«. Niso take tudi sanje, sanjarjenje in
grozdi asociacij in pomenov, ki jih vzbuja sleherna
inovativna pesem Ni torej pesem izstop iz sivega
vsakdanjika in hkrati vstop v svet, ki razumsko nikoli
SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 29