SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit

esede, ampak le nekatere – učitelj tovrstna
pojasnila namreč lahko vključi v pogovor o
besedilu (npr. V tretji kitici je pesnica uporabila
nenavadno besedo – vrtoglavje. Poskušaj jo
razložiti.);
- reprodukcije naslovnic: ob besedilih so poleg
naslovnice knjige, iz katere je izbrano besedilo,
tudi druge naslovnice del istega avtorja, vse
to pa je povezano tudi s predstavitvijo knjižne
zbirke (npr. Andersenovi nagrajenci);
- originalne ilustracije: pesem oziroma odlomek
se ne povezujeta le z vsebino zbirke oziroma
pripovedi ali igre, ampak tudi z likovnostjo
dela, iz katerega je vzeta posamezna enota v
berilu;
- znaki in simboli različnih kultur.
Mali vseved – samostojni razdelek z razlago
ključnih pojmov za opredeljevanje vrst in
prvin književnosti: v skladu z učnim načrtom
berilo pojasnjuje vse bistvene pojme za
opisovanje besedila (poosebitev, stalna
besedna zveza, tema, književne osebe, zgodba,
trivialna književnost, realistično besedilo,
povest, pripovedovalec, strip, film, primera,
haiku, sodobna pravljica, roman, okrasni
pridevek, bajka, mitologija ipd.) ter vzpostavlja
tematske primerjave med besedili.
Knjižnica, prihajamo! – samostojni razdelek,
tj. kratka predstavitev življenja in temeljnih del
ustvarjalca, ki je uvrščen v berilo – predstavitve
so zasnovane nagovorno (Pisatelj Slavko Pregl
natančno ve, kakšni so »fantovski pogledi« na
svet – saj se spomniš njegovih Bojnih zapiskov
mestnega mulca, kajne A ti pogledi so včasih
drugačni od pogledov odraslih – in takole o
tem pravi pisatelj: »Rad bi, da bi nas otroci še
dolgo vzgajali, da ne bi izgubili živcev z nami
in da bi mirno preživeli dejstvo, da je vsaka
starejša generacija malo težavna in da je
vsakemu otroku včasih malo težko biti otrok.«)
in motivacijsko (Še več ljudskih pesmi lahko
prebereš v zbirkah Slovenska pripovedna
pesem in Slovenske ljudske pesmi. Le o čem
govorijo besedila Mlinar in smrt, Lepa Vida,
Kralj Matjaž in Alenčica, Sirota Jerica Poznaš
katero od teh pesmi).
Predlogi za pripravo govornega nastopa
sestavljajo samostojni razdelek didaktičnega
instrumentarija Pripravi govorni nastop.
V skladu s cilji dejavnosti govorjenja v učnem
načrtu in komunikacijskim poukom književnosti
je smiselno predlagati naslednje skupne teme
govornih nastopov in korake njihove samostojne
priprave in izvedbe:
• Moja najljubša knjiga
o
o
o
V uvodnem delu govornega nastopa učenec
označi vrsto besedila (npr. zbirka pesmi,
ljudskih pravljic, fantastična pripoved,
mladinska povest ipd.) in pove, kdo je besedilo
napisal in ilustriral, ustvarjalca na kratko
predstavi (npr. na podlagi v šoli obravnavanih
del);
pove, zakaj je izbral prav to delo, predstavi
vsebino (skrčeno obnovo) samostojno
izbranega daljšega leposlovnega dela (lahko
tudi na podlagi odlomka iz berila), prebere
krajši odlomek iz dela in ga vsebinsko umesti
v celoto, predstavi zgodbo oziroma dogajanje,
dogajalni prostor in čas, književne osebe, jezik
in temo;
izrazi svoje vrednotenje dela in utemelji, zakaj
mu je/ni bilo všeč, besedilo primerja z znanimi
(obravnavanimi) besedili.
Tema je v šestem berilu predlagana ob
naslednjih besedilih: Bogdan Novak: Zelena pošast,
Milan Dekleva: Mehke snežinkaste pesniške race,
Neža Maurer: Zlati copati.
• Predstavitev pesnika/pisatelja …
o V uvodnem delu govornega nastopa učenec
ustvarjalca bolj podrobno predstavi: pove
osnovne podatke o njem: življenjepis, dela, v
šoli obravnavana dela – pomembnejša dela
na kratko predstavi, pove naslov knjige, ki jo
bo podrobneje predstavil;
o pove, zakaj je izbral prav to delo, predstavi
vsebino (skrčeno obnovo) samostojno
izbranega leposlovnega dela (npr. pesniške
zbirke, daljše pripovedi), prebere nekaj
pesmi oziroma krajši odlomek iz dela, oboje
vsebinsko umesti v celoto, predstavi zgodbo
oziroma dogajanje, dogajalni prostor in čas,
književne osebe, jezik in temo;
o izrazi svoje vrednotenje dela in utemelji, zakaj
mu je/ni bilo všeč, besedilo primerja z znanimi
(obravnavanimi) besedili.
Tema je v šestem berilu predlagana ob pesmi
Ljubezen Nika Grafenauerja (Moj najljubši pesnik
– Niko Grafenauer), po istem zaporedju korakov
pa lahko učenec predstavi tudi Otona Župančiča
(Pomladni pozdrav).
SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 21