SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit
SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit
SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Kako se pesem zaključi<br />
Povzemi dogajanje in opiši kraj dogajanja.<br />
Je čas dogajanja znan<br />
Razložijo pojem okrasni pridevek. Iščejo primere v pesmi.<br />
Učenci analizirajo pesem ob pomoči vprašanj v berilu.<br />
Razložijo pojem ljudska pripovedna pesem.<br />
VIRI:<br />
http://www.o-sks.nm.edus.<br />
si/Seminarske_naloge/<br />
Seminarska_naloga_Jozica_<br />
Levstik/literarne_vrste.htm<br />
http://www.s-gim.kr.edus.<br />
si/projekti/ucenje/matura/<br />
slovensko-ljudsko.htm<br />
http://www.slova.mojforum.si/<br />
slova-about97.html<br />
http://www.slova.mojforum.si/<br />
slova-about122.html<br />
Janko Kos, Pregled slovenskega<br />
slovstva,DZS, Ljubljana 2002<br />
Ljudsko slovstvo je krožilo med ljudstvom, med nižjimi sloji fevdalne družbe v<br />
takratnih slovenskih deželah. To je bilo slovstvo kmečkih podložnikov, obrtnikov<br />
in delavcev, hlapcev, vojakov, tudi študentov, ne pa tudi fevdalcev, meščanov,<br />
cerkve. Nižji sloji so širili in prenašali slovstvo iz roda v rod. Zelo pomembno<br />
vlogo so imeli ljudje, ki so prihajali v stik z drugimi deželami, na primer obrtniki,<br />
študenti, vojaki, ki so prinašali nove običaje na naša tla.<br />
Ljudsko slovstvo je nastajalo v času srednjega veka, torej nekako od leta 1200,<br />
ko so Slovenci prišli v stik z Evropo (križarske vojne). Vrh je doseglo v poznem<br />
srednjem veku, v času turških vpadov in po smrti kralja Matije Korvina.<br />
Ti zgodovinski dogodki so razvneli domišljijo ljudskih pesnikov in pripovednikov.<br />
V 17. in 18. stoletju je razcvet doživela lirska pesem.<br />
Najpomembnejši vrsti ljudskega slovstva v srednjem veku sta bili ljudsko<br />
pesništvo in pripovedna proza. Pesmi so peli ali recitirali ob spremljavi preprostih<br />
glasbil ali brez njih, pripovedna besedila v prozi so govorili.<br />
Pri petju in recitiranju so nastajale spremembe, s tem pa različice istega besedila.<br />
Takšne pesmi so se delile na lirske in epske, vendar trdne meje med obojimi ni<br />
bilo. Lirske pesmi so predvsem obredne (kresne, jurjevske, koledniške). Lirske<br />
ljubezenske pesmi se niso ohranile.<br />
Epske pesmi delimo na bajeslovne, legendarne, romance in živalske. Pomembne<br />
so balade in romance, balade so bolj dramatične, mračne, s primesmi<br />
nadnaravnih dogajanj in sil, romance so vedrejše, stvarnejše in tudi bolj<br />
optimistične.<br />
glasno branje<br />
Ob ponovnem branju učitelj na foliji pokaže besede, za katere meni, da jih<br />
učenci niso razumeli. Učenci dopišejo še svoje.<br />
Poskušajo jih razložiti s sopomenkami. Če katere ne znajo razložiti, jim pomaga<br />
učitelj.<br />
nove naloge<br />
1. Napišejo zgodbo o Sončici in Zariki, ki sta ju ugrabila turški car in španski<br />
kralj.<br />
2. Učenec povabi domače k družinskemu branju; skupaj berejo Lepo Vido.<br />
190 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>
Change language