SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit

doživljanju in razumevanju književnosti. Osebe
v mladinski književnosti so raznolike: v prvem
triletju v pripovednih besedilih prevladujejo tipične
pravljične osebe (kralj, kraljična, princ; osebe iz
živalskih pravljic, npr. medved), ki so praviloma
enodimenzionalne: določa jih ena sama lastnost. V
drugem (in še posebno v tretjem) triletju pa mladi
bralci postopoma spoznavajo tudi kompleksne
književne osebe, tj. osebe z več lastnostmi, ki so
si lahko tudi v nasprotju; tipične pravljične osebe
zamenjujejo otroške osebe z več lastnostmi in
raznolikimi stališči (npr. Sherlock – Gerit Kopietz, Jörg
Sommer: KLIK, Skrivnostna vila). Ta bralna strategija
se povezuje s konkretizacijo, saj si bralec književno
osebo najprej predstavlja, se nato z njo identificira
in vrednoti njeno ravnanje. Zaznavanje književne
osebe ter razumevanje in vrednotenje njenega
ravnanja v berilu Sledi do davnih dni razvijajo naloge,
ki bralca spodbujajo, da
- prepoznava, poimenuje in opisuje osebe
(odkritje detektivov – Leopold Suhodolčan:
Stopinje po zraku), razmišlja o subjektivnih
predstavah (Wolf Harranth: Jaz sem vate, ti
pa vame) ter osebe primerja (Mate Dolenc:
Strupena Brigita, Dekle in ženin, črnska
ljudska);
- opazuje njihove lastnosti (»odločitev« v
odlomku iz Malove pripovedi Roki Rok) in
jih razvršča v skupine (Slavko Pregl: Geniji v
dolgih hlačah), sestavi »osebno izkaznico«
književnih oseb (Henry Gilbert: Robin Hood);
- opazuje njihov govor (Alenka Goljevšček:
Gornastenisedimuha), njihova stališča
(razpoloženje – Leopold Suhodolčan:
Stopinje po zraku) in možnosti
sporazumevanja med njimi (Slavko Pregl:
Geniji v dolgih hlačah);
- prepoznava in opisuje tipe oseb (detektivi –
Leopold Suhodolčan: Stopinje po zraku);
-
osebe povezuje z lastnim izkušenjskim
svetom (identifikacija s književno osebo –
bralčevo stališče do junaštva in branja kot
potovanja v pravljični svet – Tone Pavček:
Junak).
3. Razumevanje zgodbe kot bralna strategija bralcu
omogoča, da dojame povezanost posameznih
dogodkov v besedilu. Berilo v zvezi s to strategijo
ponuja naslednje dejavnosti:
- razumevanje zaporedja dogodkov (Janez
Trdina: Rajska ptica), razumevanje dogajanja
in izdelava dogajalnega traku (Žabji cesar,
južnokitajska ljudska pravljica),
- razumevanje književne osebe in zgodbe
-
-
(Wolf Harranth: Jaz sem vate, ti pa vame),
napovedovanje zgodbe (Bogdan Novak:
Zelena pošast – teorije),
opazovanje književnega dogajanja glede na
realističnost oziroma fantastičnost zgodbe
(Mate Dolenc: Strupena Brigita).
4. Razumevanje teme je pomembna, vendar ne
edina bralna strategija. V 6. razredu je v skladu z
učnim načrtom primerno obravnavati besedila, ki
prikazujejo odraščanje, domišljijsko stvarnost in
ustvarjalnost. Odraščanje in vrstništvo je v tem
razredu prikazano kot junaštvo, npr. kot zamenjava
vlog med najstnikom in odraslim (Tone Pavček:
Odrastež) ali v povezavi z ljubezensko temo (Vinko
Möderndorfer: Ljubezen), vendar pa se v tej obsežni
tematiki kaže tudi že preplet bolj kompleksnih
sporočil, npr. tistih, ki nakazujejo minljivost življenja
(Bina Štampe Žmavc: Vesolje, Oton Župančič:
Pomladni pozdrav). S tem tematske značilnosti
mladinske književnosti – predvsem poezije –
razširja: otroški, najstniški zorni kot dojemanja
sveta se dopolnjuje z »odraslim« občutenjem
lepote in minljivosti mladosti, s tem pa se ustvarja
svojevrstna komunikacija med mladim bralcem in
književnim ustvarjalcem. Tematika dojemanja sveta
kot pustolovščine/skrivnosti odseva v besedilih
Toneta Pavčka Junak ter Ferija Lainščka Mesta – v
obeh pesmih je prepoznavno potovanje v čarobni
svet, ki je lahko nekoliko strašljiv (v podobi pošasti
iz Ajdovske jame) ali pa lirski (škrat Sanjavec in polna
luna). Tema ustvarjalnosti se neposredno kaže v
besedilih Milana Dekleve Mehke snežinkaste pesniške
race in Nika Grafenauerja Poezija – ustvarjalna igra
je v teh pesmih tako tema kot način oblikovanja
besedila.
Bistveno je, da mladi bralci oblikujejo
svoje stališče do sporočila besedila (Milan
Dekleva: Mehke snežinkaste pesniške race – različna
razumevanja pesmi, Stjepan Jakševac: Junak v
razredu – pismo »kanalij«) ter da se njegovi definiciji
približujejo postopno (Antoine de Saint-Exupéry:
Mali princ), če pa je le mogoče, poiščejo temo
samostojno (Boris A. Novak: Kako rastejo stvari).
Še zlasti pa velja upoštevati dejstvo, da je veliko
mladinskih besedil, predvsem sodobnih, mogoče
razumeti na več načinov in da torej tudi mladi bralci
v njih lahko razberejo zelo različne teme, kar še
posebno velja za razumevanje tematike mladinske
poezije oziroma branja/ustvarjanja kot nelogičnega,
a vendarle privlačnega domišljijskega potovanja
(Milan Dekleva: V ogledalih živijo oranžne zračne
ribe).
SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 27