SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit

V tretjem razdelku (Kam te popelje
zvezdnata cesta V neznane dežele, v čarobna
mesta.) so zbrana besedila iz »neznanih dežel«;
to pomeni, da v njem prevladujejo fantastična in
poetična besedila. Lirika kot »odprto oko«, kot
poseben, izostren pesnikov in bralčev pogled
na svet, ki odseva njuno čudenje njegovi lepoti,
podobe iz resničnega sveta prikaže kot nenavadne,
neznane. Tako je čudenje daljavi zaznavno v pesmi
Neže Maurer Onstran, njeno besedilo Zlati copati
pa podobo, povezano z letnim časom, izraža zelo
poetično. Poetičnost opisovanja motiva iz narave
v povezavi s temo ljubezni odseva tudi v pesmi
Ksenije Šoster Olmer Roža v puščavi. Čudenje
sanjskemu svetu in njegovo dvoumno »definiranje«
v pesmi Bine Štampe Žmavc Sanje je povezava lirskih
podob in nedojemljivih »svetovij«, ki jih izrisuje
njena pesem Vesolje; v njej se lirskost že povezuje
z miselno tematiko, tj. s povezanostjo vsega, kar je.
Znova je poetičnost podob iz narave poudarjena v
haikujih Zrnca sonca iste avtorice, tema potovanja
v neznane dežele »na krilih domišljije« pa določa
domišljijsko bogato, a hkrati umirjeno, sporočilno
kompleksno pesem Ferija Lainščka Mesta, ki
bralca na podlagi domišljijskega potovanja po
niti – zveza s črto, ki povezuje besedila v berilu je
očitna – prestavi na čudežno dobravo. Domišljijsko
potovanje kot možnost prehoda iz realnosti v
nenavaden svet omogoča odlomek iz Dolenčevega
besedila Strupena Brigita (besedilo vključuje tudi
več pravljičnih prvin), odlomek iz Malega princa
Antoina de Saint-Exupéryja pa tematizira razliko
med otroškim in odraslim dojemanjem sveta in moč
otroške domišljije. To besedilo je tako smiseln uvod
v sklop fantastičnih pripovedi, v katerih soobstajata
dva svetova: stvarni – tak, kot bi lahko bil v resnici, in
fantastični, tj. povsem nestvaren, pogosto pravljično
obarvan – v slednjega se preseli otroški književni
junak. Prehod iz realističnega v fantastični svet lahko
izraža otrokovo željo (po pustolovščinah), soočenje
dveh svetov pa je lahko tudi družbenokritično
– tako je fantastična pripoved Brata Levjesrčna
Astrid Lindgren besedilo o otroškem spoznavanju
krutosti totalitarne oblasti (deček pride v dolino
šipka, ki ji vlada tiran Tengil). Isto sestavo besedilne
stvarnosti odseva Velecirkus Argo Ferija Lainščka:
deček in deklica v domišljijskem svetu Opičje dežele
spoznavata človeške lastnosti, boj med dobrim
in zlim – osrednja oseba je deček, ki mu pokorno
sledi vojska opičnjakov. Za tovrstna besedila je
pogosto bistvena presenetljiva, prepoznavna
podoba fantazijske plasti pripovedi – zaznavanje in
doživljanje strašljive vile Hude sanje je pomembno
za razlago odlomka iz Endejeve pripovedi Čarobni
napoj, preoblikovanje realnega sveta v vznemirljivi
svet, v katerem imajo glavno besedo nestvarna
bitja, pa določa tudi odlomek iz besedila Jane
Bauer Izginjevalec čarovnic. Zadnje besedilo tretjega
razdelka je prvo dejanje igre Bine Štampe Žmavc
Ure kralja Mina, v katerem je izpostavljena osrednja
tema celotnega besedila, tj. kraljeva (človekova)
želja po obvladovanju časa.
Tretji razdelek je med vsemi deli berila po
sporočilih morebiti najbolj kompleksen, saj zajema
tako lirske podobe iz narave, ki nastanejo na podlagi
čudenja oblikam, barvam in zvokom, kot besedila
o potovanju v domišljijske dežele, ki se bistveno
razlikujejo od resničnega sveta. Zlasti v pripovednih
besedilih je osrednja književna oseba praviloma
otrok, kar tretji razdelek zbližuje z »junakom«
drugega razdelka; potovanje v »neznano mesto«
ustrezno ponazarja tudi fotografija, nad katero
potujejo trije povsem domišljijski liki.
V zadnjem razdelku (Prisluhni pravljicam iz
davnih dni. Kdo v njih živi In kaj se kralju, ptici
in desetnici godi) se mlademu bralcu predstavlja
svet izročila, tj. snov slovenskih in tujih pravljic,
zgodovinska snov ter zahtevnejša besedila klasičnih
pravljičarjev. V skladu z učnim načrtom ta del zajema
predvsem tuje pravljice – slovenskemu ljudskemu
izročilu je namreč namenjen istotematski del petega
berila. Pomembno pri obravnavi pravljičnih besedil
pa je, da jih povezujemo s slovenskimi motivnimi
različicami – tujo živalsko pravljico (Jaguar in
kirkinčo) npr. s slovenskimi pravljicami (Boter
petelin in njegova zgodba, Tri botre lisičice, avtorske
pravljice Svetlane Makarovič), tuje bajke (Deklica z
morja) s slovenskimi (Škratovemu fantku razbijejo
skledico) itd.; samo tako bodo mladi bralci zaznavali
in vrednotili medkulturne vzporednice in razlike. –
Razdelek uvajajo »pravljična« pesemska besedila:
Maršakova Pravljica o kralju in vojaku, ki govori o
imenitnosti in resnični moči, primer za slovensko
ljudsko balado pa je besedilo Zarika in Sončica – ta
pesem je sporočilno sicer zahtevnejša (besedišče,
stopnjevanje), vendar učencem omogoča doživetje
značilnega baladnega vzdušja. Pripovedna besedila
uvaja odlomek iz Jurčičevega dela Zakrpana Višnja
Gora, raztrgani Žužemberk, ki svet pravljičnih zgodb
povezuje s pripovedovanjem in ustnim izročilom,
Rajska ptica Janeza Trdine (kot celovitejši »zapis
izročila«) pa poleg značilnih pravljičnih motivov
opozarja na snov oziroma čas dogajanja. Sklop tujih
pravljic uvaja indijanska ljudska O miški, ki je pela z
značilno temo živalskih pravljic (»najmanjši premaga
najmočnejšega«), valižanska ljudska Pergrin in morska
deklica je zgodba o dobroti, ki se poplača z dobroto,
židovska ljudska Teliček pa pripoved o nenadni sreči,
ki je je zaradi igre usode deležna revna družina.
Argentinska pravljica Jaguar in kirkinčo je zanimiva
SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 17