10.02.2015 Views

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Sledi do<br />

Jurčič<br />

davnih ZAKRPANA VIŠNJA GORA,<br />

126Josip<br />

dni RAZTRGANI ŽUŽEMBERK<br />

Tematska analiza besedila<br />

Kratek odlomek iz Jurčičeve pripovedi uvaja sklop klasičnih<br />

pravljičnih besedil, za katera je značilen pripovedni ton – pravljice so torej<br />

namenjene živemu pripovedovanju, niso »le« literarno besedilo, ampak<br />

tudi govorni »dogodek«. Zato je smiselno, da se ob Jurčičevem prikazu<br />

deda v razredu z učenci pogovorimo o pripovedovanju književnosti, ki se<br />

v sodobnem svetu vizualno podprtih pripovedi vse bolj izgublja; seveda<br />

je besedilo tudi priložnost za razmišljanje o razlikah med generacijami.<br />

Didaktični instrumentarij se osredotoči na lik pripovedovalca in nenavadno<br />

podobo deda, z nalogami za poglabljanje doživetja pa usmerja mladega<br />

bralca k ljudskemu izročilu. Uvodna motivacija lahko izhaja iz tematske<br />

besede pravljica in pogovora o njenih značilnostih.<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• se seznanijo z besedilom, ki ga tiho in glasno preberejo,<br />

• literarni svet povezujejo s svojimi izkušnjami,<br />

• iščejo nasprotne pomene značajev književnih junakov in se vživijo v<br />

različne vloge,<br />

• zaznavajo značajske lastnosti književnih junakov,<br />

• oblikujejo si domišljijsko-čutne predstave književnih oseb, literarnega<br />

prostora in literarnega dogajanja,<br />

• upovedijo svojo domišljijsko-čutno predstavo književnih oseb, tako da<br />

avtorjevim podatkom dodajajo elemente iz svoje izkušnje,<br />

• razložijo motive za ravnanje oseb in pripovedujejo, zakaj kdo kaj stori,<br />

• opišejo okolje, v katerem se pripoved dogaja,<br />

• pripravijo govorni nastop Ljudske pravljice – sledi v svet slovenskega<br />

izročila.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

VIŠNJA GORA<br />

leži v občini Ivančna Gorica ob avtocesti med Ljubljano in Novim mestom.<br />

Okolico Višnje Gore so že zgodaj poseljevali Iliri in Kelti. Na območju današnjega<br />

mesta Višnje Gore je bilo v rimski dobi vojaško naselje Magnisna. Ko so pred<br />

nekaj desetletji v Višnji Gori gradili vodovod, so odkrili tudi rimske lončene<br />

vodovodne cevi. Cesar Friderik III. je Višnjo Goro leta 1444 razglasil za trg. Trg<br />

so zaradi vse hujših turških vpadov morali premakniti na višji grič. Zgradili so<br />

obzidje in obrambne stolpe, kar je bil tudi pogoj za pridobitev mestnih pravic.<br />

9. julija 1478 je Friderik III. tedanjemu trgu podelil mestne pravice zaradi<br />

strateško pomembne vloge pri obrambi pred turškimi vpadi. Od srednjeveške<br />

naselbine sta delno ohranjena mestno obzidje in stolp ter razvaline Starega<br />

gradu gospodov Višnjegorskih. Leta 1496 so Višnjani ustanovili mestno šolo, ki je<br />

bila deveta v današnji Sloveniji. Višnja Gora je imela tudi svoje sodišče v dvorcu<br />

višnjegorskih grofov. Sodišče so kasneje premestili v Grosuplje.<br />

V Višnji Gori je stalo veliko gradov in dvorcev. Najstarejši med njimi je grad<br />

Turn (danes tudi Stari grad), ki je opuščen že od konca turških vpadov. Grofje<br />

Višnjegorski so se preselili v dvorec, v katerem je danes vzgojno-izobraževalni<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Tatjana Kokalj<br />

OŠ Dob pri Domžalah<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 191

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!