SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit
SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit
SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Sledi do<br />
Jurčič<br />
davnih ZAKRPANA VIŠNJA GORA,<br />
126Josip<br />
dni RAZTRGANI ŽUŽEMBERK<br />
Tematska analiza besedila<br />
Kratek odlomek iz Jurčičeve pripovedi uvaja sklop klasičnih<br />
pravljičnih besedil, za katera je značilen pripovedni ton – pravljice so torej<br />
namenjene živemu pripovedovanju, niso »le« literarno besedilo, ampak<br />
tudi govorni »dogodek«. Zato je smiselno, da se ob Jurčičevem prikazu<br />
deda v razredu z učenci pogovorimo o pripovedovanju književnosti, ki se<br />
v sodobnem svetu vizualno podprtih pripovedi vse bolj izgublja; seveda<br />
je besedilo tudi priložnost za razmišljanje o razlikah med generacijami.<br />
Didaktični instrumentarij se osredotoči na lik pripovedovalca in nenavadno<br />
podobo deda, z nalogami za poglabljanje doživetja pa usmerja mladega<br />
bralca k ljudskemu izročilu. Uvodna motivacija lahko izhaja iz tematske<br />
besede pravljica in pogovora o njenih značilnostih.<br />
CILJI<br />
Učenci<br />
• se seznanijo z besedilom, ki ga tiho in glasno preberejo,<br />
• literarni svet povezujejo s svojimi izkušnjami,<br />
• iščejo nasprotne pomene značajev književnih junakov in se vživijo v<br />
različne vloge,<br />
• zaznavajo značajske lastnosti književnih junakov,<br />
• oblikujejo si domišljijsko-čutne predstave književnih oseb, literarnega<br />
prostora in literarnega dogajanja,<br />
• upovedijo svojo domišljijsko-čutno predstavo književnih oseb, tako da<br />
avtorjevim podatkom dodajajo elemente iz svoje izkušnje,<br />
• razložijo motive za ravnanje oseb in pripovedujejo, zakaj kdo kaj stori,<br />
• opišejo okolje, v katerem se pripoved dogaja,<br />
• pripravijo govorni nastop Ljudske pravljice – sledi v svet slovenskega<br />
izročila.<br />
UVODNA MOTIVACIJA<br />
VIŠNJA GORA<br />
leži v občini Ivančna Gorica ob avtocesti med Ljubljano in Novim mestom.<br />
Okolico Višnje Gore so že zgodaj poseljevali Iliri in Kelti. Na območju današnjega<br />
mesta Višnje Gore je bilo v rimski dobi vojaško naselje Magnisna. Ko so pred<br />
nekaj desetletji v Višnji Gori gradili vodovod, so odkrili tudi rimske lončene<br />
vodovodne cevi. Cesar Friderik III. je Višnjo Goro leta 1444 razglasil za trg. Trg<br />
so zaradi vse hujših turških vpadov morali premakniti na višji grič. Zgradili so<br />
obzidje in obrambne stolpe, kar je bil tudi pogoj za pridobitev mestnih pravic.<br />
9. julija 1478 je Friderik III. tedanjemu trgu podelil mestne pravice zaradi<br />
strateško pomembne vloge pri obrambi pred turškimi vpadi. Od srednjeveške<br />
naselbine sta delno ohranjena mestno obzidje in stolp ter razvaline Starega<br />
gradu gospodov Višnjegorskih. Leta 1496 so Višnjani ustanovili mestno šolo, ki je<br />
bila deveta v današnji Sloveniji. Višnja Gora je imela tudi svoje sodišče v dvorcu<br />
višnjegorskih grofov. Sodišče so kasneje premestili v Grosuplje.<br />
V Višnji Gori je stalo veliko gradov in dvorcev. Najstarejši med njimi je grad<br />
Turn (danes tudi Stari grad), ki je opuščen že od konca turških vpadov. Grofje<br />
Višnjegorski so se preselili v dvorec, v katerem je danes vzgojno-izobraževalni<br />
Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />
Tatjana Kokalj<br />
OŠ Dob pri Domžalah<br />
<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 191