SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit
SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit
SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
»Gore so me mikale tudi v Mengšu. Oblazil sem vse bližnje višave in nekoliko tudi<br />
hribovje okoli Kamnika. Najrajši pa sem hodil na Gobavico, in to na tisti vrhunec,<br />
ki se mu pravi pri Ogrinovem znamenju. Tu je stala nekdaj kapela sv. Lavrencija,<br />
ki se je porušila, ker je nihče ni hotel popravljati. Ostala je skoraj le ena, precej<br />
visoka stena, ki se je zvala Ogrinovo znamenje radi bližnje Ogrinove hiše.<br />
Prekrasno se vidi od tod prostrano mengeško polje in do malega vsa mengeška<br />
župnija, ki je šla pred l. 1848 od Save do Kamnika. Še lepši pa je pogled na<br />
Snežnike, katerim pravijo Mengšani Grintavci, ker jim to ime ne pomeni le enega<br />
hriba, ampak vse Kamniške Alpe tja do Jermanovih vrat.«<br />
K<strong>DO</strong> JE JANEZ TRDINA<br />
Janez Trdina je slovenski pisatelj in zgodovinar, ki se je rodil 29. maja 1830 v<br />
družini trdnega kmeta v Mengšu in umrl 14. julija 1905.<br />
Že v družini je vsrkal vase sovraštvo do fevdalcev, in čeprav se je kot mladenič<br />
zaljubil v hčerko nekega graščaka, je bil razklan in hkrati čustveno pomirjen, kar<br />
se je kasneje v življenju izražalo tudi kot neka nenavadna vrsta čudaštva. Marčna<br />
revolucija in pomlad narodov leta 1848 sta ga prepojili s svobodoljubnostjo in<br />
demokratičnostjo in tem idejam je ostal zvest vse življenje.<br />
Po končani gimnaziji v Ljubljani je študiral na Dunaju zgodovino, zemljepis in<br />
klasično jezikoslovje. Kot profesor je služboval v Varaždinu in na Reki. Leta 1867<br />
je bil pri komaj 37 letih kazensko upokojen, češ da zavaja mladino s svojimi<br />
političnimi nazori.<br />
Takrat se je preselil v gostilniško sobico k prijatelju v Bršljin pri Novem mestu,<br />
kasneje pa je živel v svoji hiši z vrtom v Novem mestu. Prehodil je Dolenjsko in<br />
Belo krajino in se na svojih popotovanjih pogovarjal z ljudmi in si v svoj dnevnik<br />
zapisoval narodovo izročilo ter svoja spoznanja o ljudskem življenju, delu,<br />
verovanju, navadah. Te je po svoje preoblikoval v čudovite pripovedne spise in<br />
jih kasneje uporabil v avtobiografskih delih, povestih, črticah in bajkah. Med<br />
najbolj znanimi deli so njegove Bajke in povesti o Gorjancih. Pisal je lep, ljudski<br />
jezik, tako da ga je Ivan Cankar označil za najboljšega stilista svoje dobe.<br />
Po njem so leta 1923 najvišji vrh Gorjancev, ki je do tedaj nosil ime Sveta Jera,<br />
poimenovali Trdinov vrh.<br />
Iz spremne besede h knjigi Bajke in povesti o Gorjancih (založba Goga, Novo<br />
mesto): »Knjiga gorjanskih bajk, ki se razpira pred radovednim estetom, je<br />
mnogo več kot le eden izmed številnih ponatisov Trdinovih besedil – pa ne<br />
le zato, ker prvikrat posreduje starodavne gorjanske skrivnosti tudi v druga<br />
jezikovna okolja, ki doslej s Trdino še niso mogla priti v stik. Gorjanske bajke so<br />
zasnovane sinestetično: kreativno združujejo besedo, barvo in obliko v novo<br />
celoto, v kateri so dobrih sto let stara besedila osvetljena skozi drugačno prizmo,<br />
prežarčena z intimno izkušnjo fotografa, ki je – podobno kot upokojeni profesor<br />
– na neštetih sprehodih odkrival čarobni svet nočnih gorjanskih gozdov. Ta nova<br />
celota presega vsoto zgolj bajk, fotografij ali oblikovanja.«<br />
KJE SO GORJANCI<br />
Najvišji vrh Gorjancev, ki se na hrvaški strani imenujejo Žumberačko gorje, je<br />
1178 metrov visok Trdinov vrh (Sveta Gera).<br />
Pogorje se razteza od savske doline na vzhodu do črmošnjiške doline na<br />
zahodu. Zanj je značilna izjemna prepletenost panonskih in kraških pokrajinskih<br />
značilnosti. Razmeroma nepregledno in težko prehodno hribovje poraščajo<br />
prostrani bukovi gozdovi, na Trdinovem vrhu in Ravni gori pa sta ohranjena celo<br />
pragozdna ostanka.<br />
Gorjanci so pomembni zaradi redkih rastlinskih vrst. Njihovo naravno bogastvo<br />
so tudi številni izviri (Minutnik, Gospodična, Jordanov studenec) in potoki<br />
VIRI:<br />
http://sl.wikipedia.org/wiki/<br />
Janez_Trdina<br />
http://www.ijs.si/lit/trdina.<br />
html-l2<br />
http://www.muzej-menges.si/<br />
slovenscina/razstave/trdina.htm<br />
http://www.logoslibrary.eu/<br />
owawt/new_wordtheque.<br />
w6_home_author.homecode_<br />
author=6991&lang=SL<br />
http://www.dogaja.se/opis/<br />
janez_trdina/3773<br />
http://www.novomesto.si/si/<br />
novomesto/obcina/osebnosti/<br />
trdina/<br />
http://www.juliadoria.com/<br />
default.cfmJezik=Sl&Kat=0403<br />
&Artikel=1001<br />
http://www.posta.si/Namizje.<br />
aspxtabid=611&artikelid=8189<br />
http://www.vijavaja.com/enter/<br />
dogaja/podrob.phpID=3773<br />
http://www.zalozba-goga.si/<br />
index3.phptopic=recenzije&zb<br />
irka=knjige&jezik=si&koda=ISB<br />
N+961-6421-31-X<br />
http://www.knjiznica-domzale.<br />
si/default-7,61.htmlPHPSESSI<br />
D=dd6eb88f9ba239ffdf2b0d47<br />
cff4fff8<br />
http://www.zalozba-goga.si/<br />
index3.phptopic=knjige&zbirk<br />
a=anagoga&jezik=si&koda=ISB<br />
N+961-6421-31-X<br />
http://sl.wikipedia.org/wiki/<br />
Gorjanci<br />
http://www.novomesto.si/si/<br />
turizem/znamenitosti/narava/<br />
gorjanci/<br />
<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 195
Change language