SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit

4.
Izkušenjske
motivacije
5.
Medbesedilne
motivacije
6.
Likovne,
glasbene,
gibalne
motivacije
Otroci pripovedujejo, kako ravnajo ali bi ravnali v
podobni situaciji, kot jo opisuje besedilo. Te motivacije
torej temeljijo na izkušnjah učencev, njihovih mnenjih
o temi, ki jo upoveduje besedilo, njihovem vrednotenju
problema v njem ali razumevanju temeljnega pojma.
Otroci pri tej obliki motivacije
- izražajo svoja doživetja v realnosti oziroma
pripovedujejo, kako ravnajo v podobni situaciji, kot
jo opisuje besedilo (pripoved o doživljanju pomladi
– Oton Župančič: Pomladni pozdrav; Dekle in ženin,
črnska ljudska);
- se pogovarjajo o temi besedila (spomin, nenavadni
dogodki; realnost in domišljija, zaljubljenost
ipd. – Stjepan Jakševac: Junak v razredu; naslov in
ilustracija – Mark Twain: Prigode Toma Sawyerja);
- razmišljajo o problemu, ki ga vzpostavlja besedilo
(branje kot bralčevo soustvarjanje zgodbe, prvi
šolski dan ipd. – Gerit Kopietz, Jörg Sommer: KLIK,
Skrivnostna vila; pogovor o odnosih med vrstniki –
Katherine Paterson: Most v Terabitijo).
Pri teh motivacijskih oblikah so »spomini na branje«
izhodišče za spoznavanje neznanega besedila:
- pogovor o značilnostih literarnih vrst (Svetlana
Makarovič: Potepuh in nočna lučka, Mate Dolenc:
Strupena Brigita);
- pogovor o nenavadnih osebah iz literarnih besedil
in filmov (Tone Pavček: Junak, Henry Gilbert: Robin
Hood) ali o branju in zanimivih prvinah besedil
(Erich Kästner: Emil in detektivi);
- predstavitev ustvarjalca (Tone Pavček: Odrastež);
- preoblikovanje oziroma nadaljevanje znanih
pravljic, vključevanje novih elementov v znano
zgodbo (Fran Milčinski: Desetnica, Milan Jesih:
Cesarjeva nova oblačila).
Te motivacije so lahko samostojne, pogosto pa se
povezujejo z jezikovnimi motivacijskimi oblikami.
Primeri za ta tip motivacij so:
- poslušanje glasbe in pogovor o predstavah, ki jih
ustvarja (Vinko Möderndorfer: Ljubezen; Zarika in
Sončica, ljudska);
- risanje literarnih oseb ali podob (Slavko Pregl:
Geniji v dolgih hlačah, Antoine de Saint-Exupéry:
Mali princ);
- likovno oblikovanje besed (Niko Grafenauer:
Ljubezen) ali risanje tematske besede (Katlina jama
– Astrid Lindgren: Brata Levjesrčna);
- različne oblike gibalnih iger (npr. pantomima:
ponazarjanje detektivovega raziskovanja – Astrid
Lindgren: Detektivski mojster Blomkvist; ure – Bina
Štampe Žmavc: Ure kralja Mina).
Motivacija je v šoli
uporabljena pogosto: otroci
izražajo svoja doživetja iz
stvarnega sveta.
Motivacijo lahko uporabimo
ob večini besedil, predvsem
pa ob klasičnih in sodobnih
pravljicah ter besedilih
otrokom bolj znanih
književnih ustvarjalcev.
Motivacije z nejezikovnimi
sredstvi pogosto ustvarijo
zelo primerno razpoloženje
za sprejemanje besedila.
SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 33