SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit

2.
Sledi do KOMUNIKACIJSKI
davnih
dni
POUK KNJIŽEVNOSTI
IN FAZE ŠOLSKE INTERPRETACIJE
BESEDILA
Pripravil
Igor Saksida
Kaj je komunikacijski pouk književnosti
Komunikacijski pouk književnosti v nasprotju
s tradicionalnim poudarja predvsem
dialoškost kot temeljno načelo »srečevanja« bralca
in besedila. To načelo izhaja iz spoznanja, da je užitek
branja predvsem užitek dialoga:
- med besedilom in bralcem,
- med bralci o besedilu.
Za komunikacijski pouk je bistveno, da bralcu
omogočimo njegovo osebno »videnje« besedila:
otrok ima v okviru komunikacijskega pouka
možnost, da na podlagi svojih izkušenj, interesov,
že prebranih ali poslušanih besedil zgradi lasten
besedilni svet. Ta svet mu pomeni način preseganja
spoznavnih omejitev, ki izhajajo iz zunajliterarne
stvarnosti: ob branju doživi nekaj novega, izzivalnega;
nekaj, kar lahko spremeni njegovo dojemanje
sveta. Vstopi v svet, kjer veljajo zakoni njegovih
želja in v katerem je kot bralec zmožen soustvarjati
besedilo. – Ob tem doživlja umetniškost
književnosti, tj. hkratnost treh funkcij:
- spoznavne: književnost prek tematike bralcu
»razlaga« realnost, ponuja mu drugačna
videnja znanega ali le spoznanje, da realni
(»razumljivi in razložljivi«) svet ni edini možni
svet;
- etične: književnost je polje, v katerem se pojavi in
dejanja kažejo kot pozitivna oziroma negativna;
tako književnost »drži zrcalo« sodobnemu svetu
in njegovim vrednotam, v sodobni mladinski
književnosti še posebno izrazito s problemskimi
temami. Izrazita etična polarizacija oseb (dobre
in slabe) je značilna tudi za ljudsko in klasično
avtorsko pravljico, v katerih se kažeta dve
izrazito vrednostno zaznamovani temi:
- » najmanjši je najpomembnejši«: nepomembnih
stvari ni, tudi najmanjše in najbolj krhko,
nedolžno bitje lahko bistveno pripomore
k razrešitvi na videz nerešljive situacije
ali postane »glavni junak« zgodbe (tudi v
satirični pravljici Hansa Christiana Andersena
Cesarjeva nova oblačila);
- » dobro srce vedno premaga vse hudo«: značilna
pravljična tema, ki posredno sporoča,
da moč, ugled, bogastvo zlahka premaga
plemenito srce in da je dobri junak na koncu
zmagovalec – tako tudi npr. v fantastični
pripovedi Astrid Lindgren Brata Levjesrčna;
- estetske: književnost vzbuja občutje lepega.
Rezultat takega branja je literarnoestetsko
doživetje, kar je hkrati tudi osnovni cilj pouka
književnosti. Komunikacijski pouk ob tem temeljnem
cilju branju ne predpisuje nobenih dodatnih: branje
književnosti torej ni in ne sme biti sredstvo za
moralno, narodno ali državljansko vzgojo, pa tudi
ne motivacija za spoznavanje pri drugih predmetih.
Posebno vlogo v okviru komunikacijskega
pouka ima tudi književno znanje. Opredeljeno
je kot sredstvo za globlje dojemanje besedila,
pridobivanje podatkov iz teorije in zgodovine
književnosti pa nikakor ni poglavitni cilj sodobnega
pouka književnosti. Ni torej bistveno, koliko definicij
ali avtorjev pozna mladi bralec, pač pa, kako in
do katere mere je zmožen vstopati v ustvarjalni
dialog z besedilom. Dialog pa je tudi temeljni
pojem sodobnega pouka. Mladi bralci se torej
»pogovarjajo«:
- z besedilom: svoja pričakovanja, interese,
predstave »soočajo« s svetom, ki ga je ustvaril
avtor;
- z vrstniki: isto vsebinsko prvino je mogoče
SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 25