SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit

Zaporedje branja besedil
Ali v šoli beremo berilo od prve do zadnje
strani Nikakor ne. Omenjena zasnova učbenika ni
in ne more biti »navodilo« časovne razporeditve
ur oziroma vsebin. Učitelj iz posameznih sklopov
izbira besedila povsem svobodno, upoštevajoč
bralne sposobnosti in interese otrok – na podlagi
tega v okviru letne priprave izdela svojo razporeditev
učne snovi. Pri tem mu je lahko v pomoč predlog
časovne razvrstitve učne snovi, ki poleg
podrobnejših, za književnost značilnih tematskih
sklopov ob posameznih učnih enotah povzema
tudi cilje iz novega učnega načrta (glej: http://www.
zalozba-izolit.si).
Berilo je zasnovano kot »didaktična
antologija«: je reprezentativni in didaktično
dopolnjeni izbor kánonskih in sodobnih, za otroka
zanimivih besedil. Táko antologijo lahko bralec prav
zaradi vsebinskih povezav v okviru razdelkov in med
njimi bere tudi linearno, tj. od prve do zadnje strani,
vsekakor pa tako branje ni prevladujoče.
Didaktični instrumentarij
Berilo poleg zbirke besedil ponuja tudi
didaktični instrumentarij, ki naj otroku olajša stik s
književnostjo. Ni namreč dovolj, da je berilo le zbirka
besedil, pa tudi ne, da je le zabaven delovni zvezek,
ki bi otroku ponujal kopico morda zanimivih, a s
sporočilom besedil nepovezanih pisnih dejavnosti.
V skladu s cilji učnega načrta za devetletko sta
namreč branje in poslušanje temeljni dejavnosti,
dejavnosti tvorjenja domišljijskih in stvarnih
besedil ob izbranem književnem delu pa predvsem
poglabljata otroško doživljanje, razumevanje in
vrednotenje leposlovja. Poglobljeno literarno
branje je torej osrednji cilj vsake učne ure s
književnim besedilom – branje oziroma z njim
povezani funkcionalni cilji oziroma razvijanje bralne
zmožnosti so v drugem triletju pomembnejši kot
npr. pridobivanje književnega znanja.
Komu je namenjen didaktični
instrumentarij Namenjen je predvsem otrokom
kot posameznikom – omogoča torej poglabljanje
prvotnega literarnoestetskega doživetja vsakemu
učencu posebej (Zapri oči in si predstavljaj mavrični
kljun. Kakšne barve je). Ob tem temeljnem
»individualnem pogledu na branje« nekatere naloge
in vprašanja spodbujajo delo v skupinah (Skupaj s
sošolci naredite plakat. Na njem naj bo pet stolpcev.
Vanje vpišite, katere besede so sočne, gladke in sladke.
Katere besede pa so kisle in puste) oziroma dialoško
reševanje literarnega problema (Kaj tebi pomeni čas
Ti zmanjkuje časa ali imaš preveč časa, se dolgočasiš,
se kratkočasiš Kdaj ti mine čas, kot bi trenil Kdaj
pa se ti čas vleče kot jara kača), spodbujajo pa
tudi pogovor med učenci in odraslimi (S starši
ali z drugimi starejšimi ljudmi se pogovori, katere
Župančičeve otroške pesmi poznate.).
-
-
-
-
Didaktični del sestavljajo
nagovori,
naloge za razvijanje doživljanja, razumevanja
in vrednotenja besedila,
predstavitve in pojasnila,
predlogi za pripravo govornega nastopa.
Nagovori zajemajo
- motivacije za doživljanje besedila: temeljna
vloga teh nalog je povezovanje otrokovega
predstavnega in čustvenega sveta s
sporočilnostjo besedila (Zdaj si že velik(a). Je
res In nobene stvari več se ne bojiš. Je res Prav
vse lahko dosežeš, če si tega le zelo želiš. Je res –
Tone Pavček: Junak. Kakšni so fantovski pogledi
v zvezi s slovenskimi domačimi nalogami
In dekliški pogledi In pogledi profesorice In
pogledi ... Pogledi, sami pogledi! – Slavko Pregl:
Geniji v dolgih hlačah) ter vzpostavljanje
medbesedilnih zvez oziroma primerjav
(Zgodbe o tiranih, ki skušajo zasužnjiti svet,
privlačijo tudi odrasle. Pomisli na Gospodarja
prstanov in Harryja Potterja. Si vedel(a), da
slednjega navdušeno berejo tudi odrasli In
da so založniki v Veliki Britaniji izdali Harryja
Potterja tudi z »odraslimi« platnicami Odraslim
je namreč nekoliko nerodno, če jih zalotijo z
mladinsko literaturo v rokah. Zakaj le - Astrid
Lindgren: Brata Levjesrčna); v uvodne spodbude
za branje so uvrščeni tudi navedki iz del oziroma
nakazovanje značilnosti besedila (npr. Besede.
Vsepovsod: na ulici, radiu, televiziji. V knjigah,
časopisih, na spletu … Pa so si vse te besede
podobne Kje pa! Ene so take, druge pa drugačne.
– Tone Pavček: Besede, take in drugačne), ki se
tematsko povezujejo z besedilom;
- povzemanje »predzgodbe«, nujne za
razumevanje sporočilnosti odlomka (Potepuh
je našel majhno nočno lučko. Sklenil je, da bo
prenočil pod mostom – tedaj pa mu je lučka
začela pripovedovati pravljice za lahko noč. A
kakšne! Niti ene same ni povedala do konca. –
Svetlana Makarovič: Potepuh in nočna lučka);
- napovedi, povezane z značilnimi strukturnimi
oziroma tematskimi stalnicami literarne vrste
(Ponavadi je tako, da pesem, povest ali roman
napiše en sam človek: pesnik, pisatelj. Redkeje se
zgodi, da sodelujeta dva, ponavadi na ta način
nastane slikanica, saj združita moči pisatelj in
SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 19