SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit

Zakladnica slovenskih ljudskih pripovedi
Kdo so bajna bitja narave v slovenskem ljudskem izročilu
Te zgodbe, ki so nastajale med ljudmi in se širile preko ustnega izročila iz roda v
rod, ki nam veliko povedo, kako so ljudje v preteklosti živeli, kaj delali in kako so
si svet predstavljali. Namen teh zgodb je bil, da bi otroci, in ne le oni, tudi odrasli
ljudje, razumeli in se naučili, kaj je dobro in kaj slabo in kako naj bi se obnašali v
naravi in med ljudmi. Čeprav se danes zgublja navada pripovedovanja ljudskih
pravljic, se med ljudmi še pojavljajo pripovedovalci, ki se spominjajo zgodb, ki so
jih slišali nekoč. Zbiralci so jih zapisali in jih ohranili. Ustno izročilo nima meja, saj
ljudje prestopajo geografske meje in z njimi tudi njihove pripovedi. Imena likov
se menjajo, zgodbe pa so si zelo sorodne.
Stari motivi o bajnih bitjih na našem ozemlju so: vile, bele žene, krivopete, žalik
žene, divji možje, divje žene, povodni možje, velikani, ajdi in pojavi iz narave.
Čeprav je danes zbledelo verovanje v človekovo odvisnost od skrivnostnih
naravnih sil, nas pravljice in povedke lahko popeljejo v nevidni svet, ki nas
obdaja.
Mladim bralcem in raziskovalcem ljudskega blaga pomeni branje ljudskih
pravljic potovanje in spoznavanje bitij, v katera so verjeli naši predniki.
Vile, bele žene, žalik žene, častljive žene ali častitke, kakor jih pač imenujejo
ljudje v različnih krajih, so bitja z dolgimi svetlimi lasmi, oblečena v belo in bivajo
blizu izvirov, na vrhu gore, v drevesu in plešejo kot rusalke ali sirene. Meje so
zabrisane, lastnosti bitij se prelivajo, različna so le imena.
Rojenice, divje žene, krivopete in vesne napovedujejo usodo.
Dujačese, krivopete in ajdovske deklice se celo poročijo z možmi, a od njih
pričakujejo vdanost in poštenost. Ko mož prekrši obljubo, vilinsko bitje za vedno
odide.
Divji možje, gorni možje, pogorni možje, hostniki, vilenjaki so močni, orjaške
postave, so ljudem prijazni, lahko pa tudi sovražni. Če jih ljudje obdarijo s
kruhom in mlekom, se bogato oddolžijo, skopost pa grobo kaznujejo.
Velikani, orjaši in hrusti živijo v hribovitih delih Slovenije in so neznansko močni.
Danes za njimi ostajajo skale nenavadnih oblik.
Povodni mož, jezernik, gestrin, salemsonar, mamalić, vancaš in še kdo je velik,
kosmat z ribjim repom in živi v jezerih, rekah, tudi morju, je ljudem nevaren,
lahko jih potegne v vodo ali povzroči nevihto in burjo.
Ko se bralci seznanijo s temi pripovedmi, prisluhnejo vilinskim bitjem, ki po
verovanju bivajo v gozdovih in rekah, travnikih in poljih in se skrivajo pred
ljudmi, a se pogosto pojavljajo in burijo domišljijo.
Druga vrsta pripovedi govori o poreklu stvarstva, ljudje v davnini so si z
zgodbami razlagali, kako je nastal svet, človek, potresi, plodna zemlja, kraške
pokrajine, Luna, ozvezdja, strela, ženska, jezik, ogenj, rastline ter živali.
Pripovedi ponujajo bralcu razmišljanje nekdanjega človeka, ki je živel v tesnem
stiku z naravo in imel dar opazovanja. Ta človek ni potreboval globokih in
natančnih razlag o okolju, temveč se je zadovoljil s preprostimi, a zanj verjetnimi
pripovedmi, ki so se širile iz kraja v kraj in so jih prenašali ljudje. Ti so jih
neštetokrat ponavljali v kmečkih domačijah in kolibah z namenom spoznavati
človeško vlogo v okolju. Zgodbe so pripovedovalci povedali vsakokrat nekoliko
drugače in poslušalcem se je zdelo, da prinašajo resnico, v katero so verjeli.
V pravljičnih pripovedkah imajo pogosto glavno besedo pritlikava bajna bitja, od
vedomca do palčkov.
SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 201