SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit

Škratje in palčki živijo v gozdovih, gorah, rudnikih, močvirjih, domačem
ognjišču, kovačiji, čevljarski delavnici, letijo po zraku in se spuščajo po dimnikih.
So majhne postave, imajo starikav obraz, dolgo belo brado, rdečo koničasto
kapico, oblečeni so v rdečo jopico, rdeče ali zelene hlače, s seboj nosijo lučko,
včasih pa se prikažejo kot maček, žaba, tele ali kaj drugega. Nekateri so prijazni,
čuvajo gozdne zaklade, pomagajo človeku pri različnih opravilih in kažejo pot v
rudnikih. Škrati so do ljudi prijazni, a če jih ti razjezijo, jih kaznujejo.
Poleg pravljic o palčkih se v slovenski ljudski pravljici pojavljajo tudi pripovedi o
čatežu, ki se rad zadržuje ob izvirih pitne vode, orku duhu divjin, ki v gozdovih in
na planinah straši ljudi, voureku, ki se ljudem pokaže v podobi osla. Vedomci so
skupina majhnih otrok, morda duhovi tistih, ki jih je mati zavrgla.
In povedke in pravljice o bajnih bitjih – kresnikih, škropnikih in vedomcih
V naši zakladnici najdemo različne strašljive prikazni, ki so zlasti ponoči prežale
na človeka, med njimi so seveda zelo pomembne duše umrlih, ki so si nadele
različne oblike: kot meglice ali kot skrivnostna luč, ki ponoči švigne preko neba.
Ljudje so se neskončno bali vračajočih se duš pokojnikov. Številni obredi in
zakletve pa tudi fizična dejanja (obtežitev grobov s težkimi kamnitimi ploščami)
naj bi preprečili te nezaželene obiske.
(Vir: Zakladnica slovenske pripovedi, Didakta, Radovljica; več knjig: Visoko v gorah,
globoko v vodah, Odkod je ta naš svet V somraku kraljestva palčkov in škratov,
Sledovi potujočih duš, Moč ti je dana.)
najava besedila
Učitelj napove branje izbranega besedila iz berila. Naveže se na predstavitve, ki
so jih pripravili učenci.
premor pred branjem
Učenci se umirijo, udobno namestijo in usmerijo pozornost na poslušanje.
interpretativno branje
Učitelj prebere pravljico.
čustveni premor
Učenci podoživijo pravljico in uredijo vtise o njej.
izražanje doživetij
Učenci pripovedujejo o vtisih. Poiščejo poved, ki se jim zdi najpomembnejša.
tiho branje
Učenci tiho preberejo pravljico ter podčrtajo manj znane in neznane besede.
Vstopijo v neposredni dialog z besedilom: opredelijo se do literarnega besedila
in ga vrednotijo. Opazijo elemente, ki so jih ob prvem stiku prezrli.
Razlaga manj znanih besed
Učenci oblikujejo skupine (skupin mora biti parno število). V vsaki skupini
poiščejo besede, ki jih niso razumeli. Ko z delom končajo, zamenjajo liste.
Sošolcem iz sosednje skupine razložijo besede, ki jih poznajo. Če ostane še
kakšna neznana beseda, jo razloži učitelj. Ko razložijo pomen vseh besed, si jih
izberejo pet in sestavijo nove povedi.
vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Učitelj postavlja vprašanja o vsebini na podlagi didaktičnega instrumentarija v
berilu.
202 PRIROČNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI