УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

10
ri od ovoj indeks }e navedeme samo nekoi zaedni~ki leksemi od sferata
’rodnini‘ i ’`ivotni‘ so makedonski pravopis i so prevod na ruski:
bir ’sÞn‘, nusa ’moloda® `ena‘, nona ’matÝ‘, fis ’plem®, rod, pokolenie‘;
~apa ’capl®‘, ke~ ’kozlenok‘, da{e ’baran‘ itn., a isto taka i nekoi
zaedni~ki zaemki vo albanski i makedonski govori od drugi balkanski
dijalekti – velence ’ode ®lÝce, kovrik, pokrÞvalo‘ (novogr~., vla{.,
alb.; se sre}ava i vo op{tonarodniot razgovoren makedonski jazik),
mistrija (alb., gr~., srp., bug.) ’lopatka {tukatura‘, nunko (balk. lat.,
alb., gr~.) ’kum; krëstnÞŸ‘. Vo indeksot na zaedni~kata make donska i
albanska dijalektnata leksika A. Poqoska naveduva nazivi na vidovi
ovo{je, na divi `ivotni {to se vodat vo ovie krai{ta, na postrojki,
selskostopanski orudija, kujnski sadovi i drugi civilizaciski bitovi
termini. Pokraj predmetnite zaemki vo albanski dijalekti, ima slovenski
emocionalno-ekspresivni zborovi, kako {to go ima zabele`ano A.
M. Seli{~ev (Seli{~ev 1931): Za `al, vo indeksot na op{ tite makedonski
i albanski leksemi, navedeni vo monografijata na A. Poqoska,
ima glavno imenki i skoro nema glagoli (kako isklu~ok mo`am da
navedam spastri ’privesti v por®dok‘).
Petstogodi{noto vladeewe na Osmanskata Imperija na Bal kanot
izigra golema uloga kaj site balkanski jazici i dijalekti vo formiraweto
na interferencija so oficijalniot turski jazik i so sosednite
turski dijalekti, {to sozdalo polilingvizam i poliglo si ja kaj naselenieto.
Toa se objasnuva so intenzivni ekonomski, trgovski, kul turni,
bitovi me|udijalektni i oficijalni jazi~ni kontakti vo osmanskata
dr`ava. ]e navedeme samo nekolku primeri od turskite zaemki vo albanski
i makedonski govori: abra{ ’blondin; rÞ`iŸ s vesnu{kami‘,
belezica / belegzija ’braslet‘, }erpi~ ’ne obo``ennÞŸ kirpi~‘, pastrma
’basturma‘, ~orba ’pohlebka‘, xade ’{osse‘ (zemeno od monografijata
na A. Poqoska).
Leksikata od gr~ki jazik vo makedonskite i drugi ju`no slo venski
dijalekti i balkanski jazici glavno se zaemala vo vizantiskiot period
i delumno e povrzana so hristijanstvoto. Na primer: ikona ’1. cerk.
ikona; 2. fotografi® l¥bimogo ~eloveka, kumira‘, leunka ’ro`enica‘,
}eramida ’~erepica‘, livada ’lug‘ itn. (Poqoska). Vo makedonskite
govori od Egejska Makedonija sekako ima mnogu gr~ki zborovi i makedonsko-gr~ka
diglosija.
Bla`e Koneski vo svojata „Istorija na makedonskiot jazik“
(Koneski 1967), odbele`uva na s. 217 deka vo zapadnite makedonski govori
nema mnogu albanizmi, dodeka vo albanskite govori ima dosta
slovenizmi vo toponimijata na Albanija i vo profesionalni `argoni
(takanare~eni „tajni jazici“), na primer, vo `argonot na yidari {to rabotea
vo razli~ni reoni na Balkanot (v. za toa i kaj Seli{~ev 1931).