УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

42
kaj postarite se upotrebuva formata fustan i za zdolni{te,
no vtori~noto zna~ewe na ovaa leksema, kako ’kraj‘ ne se upotrebuva;
tension (so zna~ewe krven pritisok) e pozajmen samo kako medicinski
termin, dodeka drugite zna~ewa ne se prezemeni.
mbulesa (od alb. mbulesë ’pokriv‘) koja obi~no stoi so druga
imenka za da go izjasni zna~eweto. Vo albanskiot imame mbulesë
krevati (so zna~ewe pokrivka za krevet), a vo prespanskiot
mbulesa za kreve; mbulesë tavoline mbulesa za masa (~ar{av za
masa). Ovie se delumni zaemki, bidej}i za pojasnuvawe se upotrebuva,
imenka od makedonskiot jazik.
Na ovoj plan mo`e da zaklu~ime deka ovie zborovi se pozajmeni so
neposreden kontakt i zatoa go pozajmuvaat samo primarnoto albansko
zna~ewe.
5. Interesna grupa zaemki pretstavuvaat i nekoi glagoli koi pri
prisposobuvaweto ja dobivaat nastavkata -va. Iako vo makedonskiot
standarden jazik glagolite od tu|o poteklo ja prezemaat nastavkata
-ira, ovde taa nastavka s# u{te ne se do`ivuva bliska za prezemawe, no
mesto nea se dodava -va, kako:
balafa}ova (alb. ballafaqoj) ’li~na rasprava me|u dvajca‘; di{ova
(alb. dyshoj) ’somneva‘; caktova ’odreduva, imenuva‘; pu{ova
’razre{i‘; votova ’glasa‘; vendosva ’re{ava‘; takova (alb.
takon) ’dol`nost, koja mu pripa|a nekomu‘ ovaa leksema vo albanskiot
jazik se upotrebuva pridru`ena od kratkata li~na
zamenska forma ’i‘, ovde ja prezema soodvetnata makedonska
forma za ma{ki rod ’mu‘, koja vo ovoj dijalekt se upotrebuva
i za `enski rod; mu takova (nemu / nejze) ’dol`en e / dol`na e,
mora‘; ralova (alb. rralloj) ’razreduva‘ idr.
Prezemaweto na ovie zborovi od albanskiot jazik se pravi za
poto~no opredeluvawe na zna~eweto, bidej}i govoritelite so niv go
preciziraat zna~eweto vo odreden kontekst.
Vakvata pojava e karakteristi~na za ovie govori bidej}i albanskiot
jazik e dominanten i privilegiran, a makedonskiot se nao|a
vo zavisna i inferiorna polo`ba. Vo vakvite situacii zaemaweto
e glavno ednonaso~no i upotrebata na makedonskiot jazik se pove}e
se ograni~uva na semejna upotreba, vo neformalni situacii, dodeka
albanskiot, kako jazik so presti`, e jazik koj se upotrebuva nadvor
od semejstvoto, vo komunikacija so sosednoto naselenie i upravnite
organi. Makedonskoto naselenie vo Albanija osobeno vo gradskite