УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

90
Drug semanti~ki i formalen tip na proizvodnite slovenski
prezimiwa se po poteklo prvobitnite zboroobrazuva~ki formacii,
obrazuvani so imenski sufiks. Niv gi spojuva so prethodniot tip
zboroobrazuva~kata osnova koja e imenka so zna~ewe roditel, t. e.
obi~no tatkoto, makar {to vo najstaro vreme postoele isti formi od
imeto na majkata.
Se raboti ovde za imenskite derivati so prasl. sufiks *-itjo-
(*-it-j-o-) so razli~ni refleksi na konsonantskata grupa *tj, koj do
denes e poznat vo site slovenski jazici osven makedonskiot i bugarskiot.
Vo make donskiot i bugarskiot kontinuiranata forma na ovoj
patronimi~en sufiks bi trebalo da glasi *-ištÝ (mno`ina *-išti), me|utoa
takva forma ne e so~uvana vo ovie jazici. Patronimi~nite formi – izvedenki
od li~nite imiwa – sepak se so~uvani vo sovremenata makedonska
(i bugarska) ojkonimija vo malku izmenet oblik. Imeno, tie podlegnale
na vlijanieto na eden drug mnogu ~est tip na toponimite obrazuvani
so sufiksot -ište (mn. -išta) od drugo poteklo (*-iskjo-, t. e. *-isk-j-o),
so funkcija nomen loci, na pr. Livadi{te (mn. Livadi{ta) : livada. Sp.
gi patronimi~nite ojkonimi od Ohridsko i Prespa (Pjan ka 1966: 78),
prvobitno ramni na patronimi~nite antroponimi: Bel~i{te : Belec /
Belko, Qubani{ta : Quban, sp. pol. Lubanice (op{tina Żary; mno`inska
forma so zna~ewe ’prvobitni `iteli na seloto – potomci na Luban‘).
Sli~no vo Bugarija: Ljubovišta, Sulišta, Tuhovišta (Pocpond 1937: 120-131).
Vakvo formalno vlijanie se gleda i kaj li~nite formi vo crkovnoslovenskite
tekstovi. Imeno, vo niv se javuvaat nekolku imenki od
sreden rod so zna~ewe ’dete‘ koi se izvedeni od apelativi so pomo{
na ovoj sufiks: dětište (: dětištÝ), mladište (: mladištÝ), otročište (: otročištÝ)
(Slavski 1976: II 60). Vo srpskiot, hrvatskiot i bosanskiot *-itjÝ > *-ić:
Tomić. Makedonskite prezimiwa od tipot Tomi} se prete`no od srpsko
poteklo (so transkripcija na ћ so }).
Spored Stanislav Rospond, avtorot na obemnata monografija
na sufiksot *-itjo- vo ju`noslovenskite jazici, ovoj sufiks bil produktiven
vo Crna Gora, Bosna i Hercegovina, zapadna [umadija i vo
Ra{ka, dodeka vo Bugarija, Moravsko-Vardarskata Kotlina, Savsko-
Dunavskiot Bazen, Istra, Dalmacija i Slovenija toj bil neproduktiven
(Rospond 1937: 18-218), {to povlijaelo vrz sega{noto geografsko
rasprostranuvawe na prezimiwata od ovoj tip. Tipolo{ki zemeno,
zapadniot del od ju`noslovenskata teritorija se povrzuva so zapadnoslovenskite
zemji, kade preovladuvaat prezimiwa nastanati od prekari,
a isto~niot del ima vrska so isto~noslovenskite zemji, kade bea
produktivni formaciite na -ovi~ / -evi~ i -ov(a). Me|utoa vo isto~niot
del na Polska (kako i vo Ukraina) se {irel prvobitniot imenski tip
na *-itjo-, dodeka vo ostanatiot del preovladuvale prekarite, sli~no
kako vo drugite zapadnoslovenski jazici.