УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

Agim Poqoska vo svojata monografija pi{uva deka od makedonskite
jugozapadni dijalekti vo albanski govori se zaemaat i nekoi
fonetski osobenosti, zboroobrazuva~ki elementi, kalki rani i polukalkirani
leksemi, a isto taka i nekoi gramati~ki morfosintaksi~ki
strukturi kako beleg na razvojot na ponatamo{no bal ka nizirawe na
dijalektite vo ovoj region. Vo albanskiot toa se, na pri mer, gramati~ki
glagolni konstrukcii (gi davame na makedonski jazik): a) ima / nema vo
bezli~na forma od 3 l. edn. + glagolska imenka so zna~ewe na proces
ili sostojba, na pr. ima razbirawe, ima mislewe (rus. ’estÝ ponimanie,
suçestvuet mnenie‘); b) formi na rezultativot so pomo{niot glagol
ima / nema + pridavka na -no/-to. Posebno treba da istaknam edna va`na
gramati~ka osobenost, {to im e svojstvena na bugarskiot, makedonskiot
i albanskiot, no, ako ne se la`am, ne postoi vo drugite balkanski
jazici – toa e kategorijata na subjektivnata modalnost so semantika
na preka`uvawe na tu|a informacija, na neverodostojnost i somnevawe
vo odnos na tu|a informacija, a isto taka admirativ – ~udewe na
govoritelot od neo~ekuvan rezultat na dejstvoto. Taa modalna kategorija
se formirala pod vlijanie na turskiot jazik (iako ne e balkanski)
prvo vo severoisto~nite bugarski govori kade {to `iveele dosta
turski preselnici, a potoa na branovi se pro{irila vrz site bugarski
i makedonski dijalekti. Vo bugarskite i makedonskite dijalekti taa
kategorija e obrazuvana vrz bazata na stariot slovenski perfekt (rezultativ)
sÝm / sum + glagolskata forma na -l. Me|u bugarskiot i makedonskiot
gra mati~ki sistem za izrazuvawe na subjektivnata modalnost
za preka`anost / neverodostojnost i na rezultativot ima formalni
razliki. Na primer, vo makedonskiot nema posebni formi za zasileno
izrazuvawe na nedoverba na govoritelot pri preka`uvawe na tu|a
informacija: neveruvaweto se izrazuva implicitno ili so leksi~ki
dodavawa kon modalnata preka`ana forma. Vo zapadnite makedonski
govori rezultativot se izrazuva so pomo{niot glagol ima / nema + pridavka
na -no/to, a preka`anite formi – po modelot sum+-l-forma {to
dava mo`nost da se izrazi preka`uvawe i vo rezultativ – imal / nemal
+ -no/-to, na primer: ti si go imal videno (rus. ’tÞ, ®kobÞ, Üto videl‘).
Literaturniot makedonski jazik, koj se opira na sovremeni osobenosti
na razli~ni makedonski dijalekti, go izrazuva rezultativot i po modelot
ima /nema + -no/-to, i po modelot sum + -l-forma. Za razlika od
bugarskiot i od makedonskiot jazik, vo albanskite govori modalnata
kategorija za neverodostojnost i admirativot se izrazuva so pomo{niot
glagol ’ima / nema‘.
Kako {to ve}e spomnav, vo prvata polovina od HH vek Var darska
Ma ke donija vleguva{e vo sostav na Kralstvoto Jugoslavija, a po Vtorata
svetska vojna kako edna od republikite na federativna Jugo slavija – vo
11