УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

nepoznatosta na predmetot na govorot ili vrz relacijata so realniot
svet, bidej}i vo sekoj govoren akt govoritelot izbira nekakva gledna
to~ka. Taa e ocenuva~ka, zasnovana vrz jazi~niot opit na li~nosta.
Ocenata sekoga{ e naso~ena na nekakov objekt (toa mo`e da bide sogovornik,
govoritelot ili nekoe treto lice / predmet).
Apsolutnata ocena sekoga{ pretpostavuva sporedba (po kvalitativni
ili po kvantitativni karakteristiki). Vo procesot na sporedbata,
klasata na objektite so opredeleni karakteristiki se graduira,
obrazuva ocenuva~ka skala (Vidi: VolÝf 2002: 47-48). Strukturata na
ocenuva~kata skala pretpolaga dve strani na ocenata: objektivna i subjektivna.
Vo prviot slu~aj stanuva zbor za realnite svojstva na objektot
(mal, golem, trkalezen itn. ), a vo vtoriot – ne samo za svojstvata
na objektot tuku i za subjektivniot odnos.
Vo osnova na ocenata se nao|a soodvetstvo ili nesoodvetstvo na
koj bilo nastan ili predmet so potrebite na subjektot, i tokmu zatoa
~ovekot (kako subjekt na govorot i emocijata) stanuva izlezna to~ka vo
ramkite na negoviot emotiven svet. Spored misleweto na E. M. Volf,
objektivniot svet se razdeluva od glednata to~ka na negovata vrednost
– dobroto i zloto, polzata i {tetata, va`nosta i bespoleznosta itn.
Sekundarnoto ~lenuvawe (socijalno) dosta komplicirano se odrazuva
vo jazi~ni strukturi. Ocenata kako semanti~ki poim podrazbira
vrednosen aspekt na semantikata na jazi~nite izrazi, koj{to se tolkuva
kako: „A (subjekt na ocenata) smeta deka B (objekt na ocenata) e
dobar/lo{“ (VolÝf 2002: 5). Opozicijata „dobro – lo{o“ e isto graduirana.
Zgolemuvawe na eden priznak predizvikuva namaluvawe na drug.
Na ocenuva~kata skala ima zoni na pozitivnoto i na negativnoto, me|u
niv se prostira zona na neutralnoto, kade {to karakteristikite „dobro/lo{o“
dobivaat izvesna ramnote`a. Vistinskata zona na neutralnoto,
spored zabele{kata na E. M. Volf, ja zazemaat zborovi koi{to
se odnesuvaat kon sferata na klasifikacijata ili ja poso~uvaat pripadnosta
kon klasa, ~ii elementi ne se razlikuvaat pome|u sebe, ili
na soodvetstvoto na norma (obi~en, prose~en, tipi~en, normalen itn.)
(VolÝf 2002: 51). Normata po pravilo odrazuva karakteristi~ni belezi
na stereotipot. Izdeluvaweto od klasata sodr`i ocenuva~ka sema
i doveduva do ekspresivnost. Ekspresivnosta e neophodna za da se zgolemi
emotivnoto vlijanie na sogovornikot i da se poka`e stepenot na
zainteresiranosta na subjektot na govorot.
1.4. Vo uloga na jazi~nite sredstva so ~ija{to pomo{ ~ovekot ja
eksplicira svojata pozicija mo`at da nastapuvaat razli~ni ocenuva~ki
sredstva, me|u niv i NZ. Ekspresivno-ocenuva~kata sema na zamenkite
mo`e da se projavuva vo ocenuva~ki iskazi. Zna~ewevo L. Minova-
\urkova go narekuva sekundarno, a nivnata funkcija e karakterizacija
59