УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

108
za toa – na pr. vъ dvorъ arhiereovъ naricaemago kaiэfa (Mt 26,3). Vo
staro~e{kiot jazik upotrebata na posesivnite pridavki bila u{te
po{iroka od denes, se koristele duri i koga imeto na poseduva~ot
bilo so atribut: krev Abelova spravedlivého; syn krále Herodóv; dvór králóv
Václavóv.
Postoi pra{awe kakvi se pri~inite za postepenoto ukinuvawe
na posesivnite pridavki za smetka na genitivot. Nekoi specijalisti
toa go objasnuvaat so vlijanieto na stranskite jazici – za ruskiot na pr.
pod vlijanieto na francuskiot vo tekot na 18. vek. No isto taka edna od
pri~inite e i po{irokata primena na genitivot voop{to. So distribucijata
na posesivnite pridavki vo sovremenite slovenski jazici od
flektiven tip se zanimava T. A. Ivanova. Ja sporeduva frekvencijata
na konstrukciite so posesivna pridavka nasprema konstrukciite so
posesiven genitiv i gi deli slovenskite jazici vo dve grupi. Vo prvata
prevladuva upotrebata na posesivni pridavki – tuka spa|aat ~e{kiot,
slova~kiot, srpskiot, hrvatskiot i slovene~kiot. Vo vtorata grupa so
pogolema upotreba na genitivni konstrukcii se site isto~noslovenski
jazici i polskiot. Vo istra`uvaweto na T. A. Ivanova gi nema makedonskiot
i bugarskiot, bidej}i ne se flektivni.
Vo monografijata „Kategoriя posessivnosti v slavяnskih i balkanskih
яzыkah“ se pi{uva za bugarskiot ‡ deka vo nego posesivnite
pridavki od odu{eveni imenki se prili~no ~esto zastapeni. No za razlika
od ~e{kiot, srpskiot, hrvatskiot i slovene~kiot, kongruentnite
konstrukcii na posesivna pridavka so imenka po~nuvaat da otstapuvaat
mesto na konstrukciite so predlogot na, na pr. Nikolovata kъщa
kъщata na Nikola; dяdoviяt sъvet sъvetъt na dяdo. Avtorite na
monografijata go stavaat bugarskiot poskoro vo isto~noslovenskata
grupa, no jas bi ka`ala deka e nekade pome|u. Sepak zastapenosta na
posesivnite pridavki vo bugarskiot e relativno golema, pa duri mo`e
da se koristi posesivna pridavka tamu kade {to na pr. vo ~e{kiot ima
ograni~uvawa za toa – na pr. ^i~o Tomovata koliba, Ivan Vazovoto
stihotvorenie. Vo gore spomenatata monografija za `al ne e opi{an
makedonskiot jazik.
Sporeduvav identi~en evangelski tekst na makedonski i na bugarski
i vo odnos na distribucijata na posesivnite pridavki nasprema
predlo`nite konstrukcii so na makedonskiot po~esto od bugarskiot
gi koristi pridavkite. Na pr. mak. Sin Davidov, sin Avraamov – bug.
Sin na David, sin na Avraam; mak. angelot Gospodov – bug. angelъt
ot Gospoda.
Vo tekot na sporeduvaweto na makedonskiot i bugarskiot tekst,
mi napravi vpe~atok edna oblast od izrazuvaweto na pripadnost za
koja bi sakala da spomnam. Toa se posesivnite konstrukcii so posesivna
zamenska pridavka, odnosno posesivni zamenki moj, tvoj, svoj, negov,