УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

8
Treba da podvle~am deka e mnogu va`no na koj jazik rabotea
crkvata i u~ili{tata: kon krajot na XIX i po~etokot na XX vek vo
Makedonija tie rabotea na bugarski ili na gr~ki zavisno od crkovnoto
pot~inuvawe, vo prvata polovina od HH vek crkvata i u~ili{tata
rabotea na srpski (do obrazuvaweto na Republika Makedonija i kodificiraweto
na literaturniot makedonski jazik), po toa vo u~ili{tata
– na makedonski so zadol`itelno predavawe i na srpskiot.
Soodnosot me|u presti`niot dr`aven (oficijalen) jazik za
oficijalna jazi~na komunikacija i maj~iniot jazik (dijalekt) kako
sredstvo za neoficijalna komunikacija se projavuval i se projavuva
vo diglosija: vo razli~nite istoriski periodi pred 1991 g. vo
Makedonija kaj Makedonci toa be{e tursko-/srpsko-makedonska diglosija,
kaj Albanci – tursko-/srpsko-makedonsko-albanska poliglosija.
Istovremeno mo`e da se govori za bi- i polilingvizam na sosednite
balkanski etnosi pri neoficijalnata komunikacija.
Vo sosednata dr`ava – Republika Albanija, kade {to dr`av niot
jazik e albanski, ima reoni so makedonsko naselenie (nad 3000 `iteli)
i tamu pokraj glavniot dr`aven albanski jazik se predava i makedonski
(edinstvena stranska zemja kade se predaval makedonskiot mo`e da se
re~e skoro od negovoto kodificirawe). Vo Albanija postoi albanskomakedonska
diglosija i bilingvizam kaj Makedonci.
Vo Republika Makedonija vo naselbi so albansko naselenie postoeja
i postojat u~ili{ta so predavawe na albanski jazik, no i makedonski,
ako ne se la`am, treba da se predava vo niv. Od druga strana, mnogu
Albanci vo Republika Makedonija u~at vo u~ili{ta so makedonski jazik,
koj e primen kako sredstvo za oficijalna jazi~na komunikacija vo
republikata. Zna~i, mo`eme da govorime za bilingvizam kaj Albancite
i za makedonsko-albanska diglosija vo Republika Makedonija.
Kako {to se znae, literaturniot makedonski jazik be{e kodificiran
vo 1945 g. i ottoga{ pomina pat na mnogu intenziven razvoj.
Kako i drugite literaturni jazici na Balkanot, toj se karakterizira so
umeren purizam i iako naglasi deka }e ja zema leksikatata od site makedonski
dijalekti, treba{e da zema termi nolo{ka nau~na, politi~ka,
administrativna i kulturna leksika od drugi jazici, bidej}i takva leksika
vo dijalektite skoro ne postoi.
Zaemaweto na terminolo{kata leksika od drugi jazici be{e
povrzano me|u drugoto so kulturni i politi~ki kontakti. Taka, pri
krajot na XIX vek se zaemala prvo bugarska leksika, posle srpska. Od
bugarskata leksika vo makedonskiot literaturen jazik ostanaa nekolku
leksemi kako, na primer, oficer, apteka. Krste Misirkov vo literaturniot
makedonski jazik sozdaden od nego (1903 g.) koriste{e glavno
makedonska leksika od dijalekti, no terminologijata ja zaema{e od
ruskiot (do 40% rusizmi). Vo periodot od 1945-50 g. vo {totuku kodi-