УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

80
ki kako kaj avtorot: az. – azersko, a. musl – op{tomuslimansko od arapsko
poteklo, ba{k. – ba{kirsko, tat. – tatarsko, tur. – op{totursko):
a. musl. Abid ’obo`avatel‘ : Abida; az. AgilÝ ’razumen‘ :
Agilя; a. musl. Adib ’u~en, pisatel‘ : Adiba; az., ba{k., tat. AdilÝ
’praveden‘ : Adilя; tur. Azad ’blagoroden, sloboden‘ : Azada; a.
musl. Azim ’golem‘ : Azima; a. musl. Aziz ’silen, skap‘ : Aziza; tur.
Akif ’naselen‘ : Akifa, a. musl. Alim ’poznava~, u~en‘ : Alima; a.
musl. Anis ’prijatel‘ : Anisa; a. musl. Arif ’iskusen, obrazovan‘ :
Arifa; a. musl. Asim ’branitel‘ : Asima; a. musl. Atik ’odamne{en;
osloboden‘ : Atika; a. musl. Atif ’milostiv‘ : Atifa (Gafurov
1971).
Istoto se odnesuva na taxi~kite, persiskite i uzbe~kite imiwa.
Ovaa pojava ne mo`e inaku da se objasni otkolku so vlijanie na ruskiot
jazik kako jazik so presti`.
Me|utoa, vo taxi~kiot jazik kaj `enskite imiwa, pokraj izvedenkite
na -a, postojat i drugi tipovi, a imeno, imiwa koi se zaedni~ki za
ma`i i za `eni (na pr. Sevgili ’qubovnica, sakana‘, Sevil ’sakana, omilena‘,
Sevda ’qubov i taga, sevda‘, kako i imiwa so razli~ni zavr{etoci
koi nemaat par vo funkcija na ma{ko ime (na pr. Sabzi ’zelenilo‘,
Sadbarg ’trendafil‘, Sadrul ’sto cve}iwa‘, Sabohgul ’utrinsko
cve}e‘, Sebak ’jabolko‘, Sitora ’yvezda‘), me|u koi slu~ajno i takvi koi
zavr{uvaat so samoglaskata a. Sli~na e sostojbata i vo azerskiot jazik
(na pr. Som’fazan‘, Suvar ’sjajna‘ – kako `enski imiwa). Ograni~enoto
vlijanie od strana na ruskiot jazik vrz ovie jazici mo`e da se objasni
so maliot broj ruski doselenici na ovie nacionalni teritorii, kako
i so golemata oddale~enost na poslednite od kompaktnata ruska teritorija
vo sporedba so pogore spomenatite narodi i jazici, me|u dpugoto
Ba{kircite, Tatarite i drugi (Pjanka 2007a: 136-137).
@enskite hebrejski imiwa koi zavr{uvaat na soglaska ili druga
samoglaska osven -a vo eden del od slovenskite jazici ostanuvaat vo
svojata bibliska forma: ~., slova~. Ráchel, rus., belorus., ukr. RahilÝ,
bug., mak. Rahil (sepak pokraj derivatite so funkcija na osnovnoto
ime: Rahilka i Ra{ka), osven rus. i bug. Ro{elÝ. Vo drugite jazici se
javuvaat samo formite so nastavkata -a: Rahela vo srpskiot, hrvatskiot
i slovene~kiot. Polskiot jazik gi ima i dvete formi: Rachel – kako
li~no ime upotrebuvano u{te vo prvata polovina na minatiot vek i
Rachela, sp. gi imiwata na osnovatelkata na evrejskiot teatar vo Polska
Ester Rachel Kamińska (1870-1925), na internet – Państwowy Teatr Żydowski
im. Estery Racheli Kamińskiej w Warszawie (pokraj Teatr Żydowski im. Ester
Rachel i Idy Kamińskich w Warszawie). Sli~no: Salome, Rut – bibliski imiwa,
i Salomea, Ruta – sovremeni imiwa. Iako Evreite se dojdeni vo zemjite
kade `iveat Slovenite, tie sepak – `iveej}i so vekovi vo svoite