УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

46
`ivota“ (8), iako za posledniot, koj{to e `ena, ponatamu zabele`uva
deka ima „preko osamdeset godina“ (12). Koga se raboti za temite, se
gleda deka tie se pred sè vo vrska so minatoto, so nekoga{niot `ivot
na informatorite vo nivnata tatkovinata, so nivnata mladost, Vtorata
svetska vojna, doseluvaweto od Republika Makedonija, t.e. povoenata
kolonizacija vo Srbija itn., a zastapeni se, iako vo ruinirana forma,
i nekoi folklorni reminiscencii (narodna pesna, anegdota).
Koga se zboruva za potekloto na informatorite koi{to se zastapeni
so tekstovite, tie ka`uvaat deka se rodeni vo Makedonija, poto~no
vo Stru{ko, Debarsko, Vele{ko i Svetinikolsko. Makedoncite, kolonizirani
vo Jabuka po Vtorata svetska vojna, kako {to poka`uva i avtorot
vo kartata dadena vo ramkite na „Uvod“ (2), 2 doa|ale od po{iroka
makedonska teritorija. Ve}e vo periodot po kolonizacijata vo vrska
so naselenieto vo Jabuka e konstatirano deka „tamo `ivi najveћa grupa
doseqenika iz NR Makedonije (oko 80%), od kojih neki poti~u iz
najudaqenijih jugozapadnih makedonskih oblasti (okolina Struge,
Prespa, Demir-Hisar i dr.)“ (Trifunoski 1958: 21). 3 Nekoi ispituva~i najgolem
procent na koloniziranoto naselenie od Republika Makedonija
vo Jabuka $ davaat na krivopalane~kata (43%) i drugite oblasti (sp.
Kiselinovski 2000: 99). 4
Vo govorot na Makedoncite koi{to `iveele pove}e decenii vo
drugata jazi~na sredina, se razbira, se razvivaat mnogu raznovidni i
slo`eni lingvisti~ki procesi. Vo kusata analiza na jazi~niot materijal,
koj{to go donesuva ovaa diplomska rabota, }e se zadr`am na tri osnovni
ramni{ta: 1. na so~uvanite karakteristi~ni makedonski jazi~ni
osobenosti, 2. na usvoenite srpski jazi~ni karakteristiki, i – 3. na
elementite na makedonsko-srpskata jazi~na interferencija, t.e. na modelite
na eden vid jazi~na simbioza kaj ovie bilingvni govoriteli.
2
Tuka se pretstaveni edinaeset zoni: Tetovsko, Mavrovsko, Stru{ko, Ohridsko, Ki~evsko,
Bitolsko, Prilepsko, Vele{ko, [tipsko, Strumi~ko i Kumanovsko. Vo vrska so ova,
avtorot ne gi naveduva svoite izvori, no mo`e da se pretpostavi deka toj gi sobral
podatocite vo ramkite na ovaa terenska rabota.
3
Za povoenite popisi vo vrska so makedonskoto naselenie vo Republika Srbija i za sega{nata
sostojba na makedonizmot me|u makedonskoto naselenie v. Stankoviћ 2004.
4
Ovie podatoci S. Kiselinovski gi koristi za pogre{no da ja informira javnosta deka se
raboti za „suptilnata politika na kolonizacija {to ja vode{e Srbija vo periodot na
Vtora Jugoslavija“, kako i deka poradi „srpskata etni~ka asimilacija“ na drugite nacii
vo Vojvodina „makedonskite kolonisti se izbiraa glavno od mestata kade {to srpskoto
vlijanie be{e golemo (Kumanovo, Pore~je, Kriva Palanka) i kaj del od naselenieto [kade
{to] ve}e postoe{e prosrpska (srbomanska) orientacija“ (Isto: 100). Moite kritiki vo
vrska so vakvite avtorovi nacionalni optovaruvawa se dadeni vo.: Radiћ 2003 i Radiћ
2005.