УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

211
Vo strukturata na slovenskite ~etvoroevangelija i kratki aprakosi
ne se zabele`uvaat nekoi su{tinski razliki vo zavisnost od
jazi~nata redakcija na koja $ pripa|aat. Naprotiv, kaj polnite aprakosi
se poka`uva kako zna~ajna nivnata pripadnost kon opredelena
jazi~na redakcija.
Za teritorijalnata pripadnost na prvobitniot tekst na polniot
aprakos od dosega{nite istra`uva~i se izneseni dijametralno razli~ni
stanovi{ta. Taka, G. A. Voskresenski ja narekuva vtorata redakcija,
vo koja gi smestuva polnite aprakosi, staroruska. M. N. Speranski
ja vrzuva za isto~na Bugarija, za {kolata na Konstantin Prezviter. L.
P. @ukovskaja go ostava otvoreno pra{aweto za potekloto na polnite
aprakosi, no za isto~noslovenskata teritorija taa pretpostavuva deka
polniot aprakos se pojavil najdocna vo po~etokot na XII vek, koga se
napi{ani dvata najstari ruski polni aprakosi – Mstislavovoto ev. od
1115-1117 god. i Jurjevskoto ev. od 1118-1128 god. 14 Za Josip Vrana staroslovenskiot
prevod na Evangelieto bil samo eden i nemal forma na
kratok aprakos, tuku na poln aprakos. 15 Olga Nedeqkovi} ja prifa}a
tezata na Voskresenski i smeta deka redakcijata na polniot aprakos
nastanala vo Rusija kon krajot na XI vek. Vo vremeto na povtornoto vospostavuvawe
na srpskata i na bugarskata crkva kon kr. na XII – po~. na
XIII vek ovaa redakcija e prenesena na Balkanot. 16 So nejzinite stavovi
se soglasuva i Le{ek Mo{iwski. 17
Vo tekot na 27 godini, po~nuvaj}i od svojata doktorska teza
(„Ju`noslovenskiot poln aprakos“, Skopje 1980), vo svoite istra`uvawa
pove}e pati se navra}avme na problematikata na polniot aprakos,
pri {to za Grigorovi~evoto ev. br. 9 i za Karpinskoto ev. (kako koavtor
i redaktor) podgotvivme i kriti~ki izdanija. 18 Spored nas, pri
opredelbata na teritorijalnata pripadnost na prvobitniot tekst na
14
L. P. @ukovska®, Tekstologi® i ®zìk drevneŸ{ih slav®nskih pam®tnikov, Moskva 1976,
266-269.
15
Svoite stavovi J. Vrana gi izlaga vo pove}e svoi nau~ni trudovi, a osobeno vo: Najstariji
hrvatski glagoljski evan–delistar, Posebna izdanja SANU, knj. 484, 1975; istiot, Problematika postanka
staroslavenskog prijevoda evandelja, Prilozi HFD, Zagreb 1978, 163-168.
16
O. NedeqkoviÊ, Redakcije staroslovenskog jevanÚeqa i staroslovenska sinonimika, zb.
Kiril Solunski II, Skopje 1970, 269-278.
17
L. Moszynski, Staro-cerkiewno-slowianski aprakos, Studia z filologii polskiej i slowianskiej 2, Warszawa
1957, 373-395; istiot, Studia L.P. Zukowskiej nad cerkiewnoslowianskimi ewangeliarzami, Rocznik
slawistyczny 31 (1970), I, 89-97; istiot, Aktualne problemy tekstologiczne najstarszych starocerkiewno-slowianskich
ewangeliarzy. MeÚunarodni nau~ni skup „Tekstologija sredwovekovnih
ju`noslovenskih kwi`evnosti“, Beograd 1981, 171-181.
18
Vangelija Despodova, Grigorovi~evo evangelie br. 9, Institut za staroslovenska kultura,
Edicija „Makedonski srednovekovni rakopisi“ II, Prilep 1988; Vangelija Despodova
(koavtor i redaktor), K. Bicevska, D. Pandev, Q. Mitrevski, Karpinsko evangelie,
Institut za staroslovenska kultura, Edicija „Makedonski srednovekovni rakopisi“ IV,
Prilep-Skopje 1995, 16.