УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

129
Vo ovoj tip primeri, so neopredelen objekt markiran po spe cifi~nost
klitikite se upotrebuvaat (a toa zna~i deka objektot e udvoen)
samo ako sledniot element e naglasen kako nov element vo re~enicata.
Taka, vo primerot na Fridman (Friedman 1994:102) Ja baram edna marka,
no ne ja najdov. – ne ja najdov e fokusot, a neopredelenata specifi~na
sintagma ne e del od fokusot. Vo primerot (1) prisustvoto na klitikata
ja, t.e. udvojuvaweto na neopredeleniot direkten objekt {to se karakterizira
so specifi~nost (so pomo{ na eden) poka`uva deka direktniot
objekt ne e fokus vo re~enicata. Klitikata go markira objektot deka
ne e fokus – i toa bez ogled na redot na zborovite (go topikalizira).
(1) Slu{nav edna `ena kako zboruva turski.
(1a)
Ja slu{nav edna `ena kako zboruva turski.
Sporedeno so bugarskiot, kade objektot mora da bide vo pozicija
pred glagolot (na pr: Edno dete go vidjah da pliva – Jaeger 2003), vo makedonskiot
e po~est objektot vo svojot kanonski red (subjekt-glagol-objekt),
no objektot mo`e da bide i isfrlen napred.
(2) Eden ~ovek go pra{av na ulica.
1.2.Vo razgovorniot jazik se sre}avaat i primeri so neudvoen opredelen
direkten objekt vo kombinacija so zapoveden na~in (Ugrinova:
1960/61), no gi ima i den-denes, kako primerot (3).
(3) Gasi televizorot! (Forum, avgust 2007)
Tuka e jasno deka s# e fokus i otsustvoto na klitikata pravi
da se naglasi deka i objektot e zadol`itelen del od fokusot vo
re~enicata.
Mo`am da zaklu~am deka sepak se raboti za gramatikalizacija na
udvojuvaweto, no vo slu~ai na upotreba na klitika kade {to klitikata
ne e celosno gramatikalizirana, ima diskursna funkcija (go markira
objektot deka ne e del od fokusot vo re~enicata).
2. Informaciskata struktura i klitikite
za indirekten objekt vo makedonskiot.
Udvojuvaweto na indirektniot objekt e zadol`itelno spored
jazi~nata norma (v. Minova-\urkova 2000). Me|utoa, se sre}avaat primeri
so neudvoen indirekten objekt (v. Crvenkovska 1986). Pretpostav kata