УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

Vangelija Despodova
MAKEDONSKITE POLNI APRAKOSI VO KONTEKST
NA DRUGITE SLOVENSKI POLNI APRAKOSI
Biblijata – Svetoto pismo (gr~. t2 bibl a) vo tekot na pove}e
vekovi sekako pretstavuvala najzna~ajna kniga, poradi {to ima ogromno
filolo{ko, arheolo{ko, istorisko, literaturno i religiozno
zna~ewe. Biblijata se sostoi od Star zavet i Nov zavet. 1
Stariot zavet se po~ituva od judeite i od hristijanite. Spored
pravoslavnata tradicija Stariot zavet sodr`i 50 bibliski knigi (39
kanonski i 11 nekanonski). Noviot zavet se po~ituva samo od hristijanite.
Takanare~eniot „novozaveten kanon“ se sostoi od 27 knigi vo koi
se zboruva za `ivotot i delata na Isus Hristos, so ~ie ime e povrzana
pojavata na hristijanstvoto, kako i na negovite apostoli na Zemjata.
Me|u ovie knigi bez somnenie najzna~ajno e Evangelieto (gr~. tÁ eÓagg…-
liovn), bez koe ne mo`e da se zamisli vr{eweto bogoslu`ba vo niedna
crkva ili manastir. Poradi toa, i vo prviot kirilometodievski prevod
od gr~ki na staroslovenski jazik e neminovno vlezen i prevodot na
Evangelieto (Prostrano `itie na sv. Metodij, gl. 15), a isto taka me|u
za~uvanite stari rakopisi (ju`noslovenski i ruski) najmnogubrojni
se evangelijata. Oddelni izvadoci od Evangelieto nao|ame i vo drugi
bogoslu`beni knigi, kako na pr. vo Triodot.
Tekstot na slovenskiot prevod na Evangelieto {to e izvr{en
vo kirilometodievskiot period e vo slednite vekovi iljadnici pati
prepi{uvan vo razli~ni dijalektni sredini i skriptorski centri.
Poradi toa, vo slovenskite rakopisni evangelija ima razliki, kako
vo odnos na nivnite jazi~ni osobenosti, taka i vo odnos na nivnata
struktura. So sigurnost mo`eme da tvrdime deka odlikite {to im se
svojstveni na site stari slovenski evangelski tekstovi mo`at da se smetaat
za osobenosti na prvobitniot slovenski prevod na Evangelieto,
1
Slav~o VÍl~anov, Kirilo-Metodievska enciklopedi®, t. I (A-Z), BAN, Sofi® 1985, 183-
192.