УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

48
okolinata, civilizacijata, altilerijata (2), seloto (1, 2), {koloto
(2), magareto (3), partizanite (1, 2), borbite, pati{tata, glavniot,
{estiot, {estata godina , moite deca (2); komandantov, {umava,
roditelive (2), sp. ja hiperdeterminacijata vo: drugarot edniot (2).
Sekako, tuka dominira analiti~kata deklinacija: od ~etrdeset
i {esta godina, po zasluga, so sto~arstvo (1), od seloto, od
Ohrid, bara{e deca da {koluje, nastavi za pop, slu`ime oko stoka,
za Vojvodina, bez oru`je (2), od avgust mesec, so {to }e go ranime, u
Bosna (3), proveli (...) na Dunav (4).
v) Na sintaksi~koto nivo gi bele`ime posesivnite konstrukcii
od tipot: brat mi (1); atributot vo pozicija zad imenkata: seloto moe
(1), komandantov nema~ki, drugarot edniot, selo pravoslavno, partizanite
na{i (2); reduplikacijata na objektot: mu postavivme pitawe
nemu, mene me naredoe, drugarot edniot go pu{tia (2), mene me saka{e
(3); enklitikata vo inicijalna pozicija: go oteral, go zatvorile, mu
skuvale ta r‘`, se krademe (3); negacijata vo konstrukciite od tipot:
ne se slo`i (2); svrznikot za da vo finalnite re~enici: go oteral za
da go prodava (3).
g) Na leksi~koto (i frazeolo{koto) nivo gi bele`ime primerite:
(ja/s/) se vikam (1, 2), sakam, sega, rabota (im.), rabotam, dojdovme, i
taka nataka (1), vo (2, 3), bara{e, zemam, ama, nie (zam.), deneska, taka
(pril.), male~ko (folk.), zedeno (folk.), razbira{, pominal (2), pak,
tuka, site (3), lo{o (4).
Vo ramkite na sufiksacijata go bele`ime sufiksot -i{ta za
zbirnost: pati{tata (2), mesniot sufiks -sko: Vele{ko (3), deminutivniot
sufiks -e: neveste (folk., 2).
Osven ovie karakteristiki koi{to, glavno, se javuvaat na
po {iroka makedonska jazi~na po~va, se bele`at i onie crti karakteristi~ni
za oddelni govori. Taka, vo edniot primer, vo korenskata
morfema, kaj 2 informator (v. fus. 10) go nao|ame refleksot o od stariot
nazal od zaden red – roka (2), {to e, na primer, karakteristikata
na delot od debarskite govori (Vidoeski 1998: 219). 8 I instrumental
na li~nata zamenka tie: sa onimi (2), verojatno zboruva za dijalektna
forma od ovie govori (sp. tamo{nata forma na li~nata zamenka nimi,
kako i pokazno-prisvojna zamenka onimni, Isto: 227-228), ako ne se zboruva
tuka i za vkrstuvawe so srpskata forma. Ponatamu, vo 1 l. ednina
8
Vo kartata dadena vo statijata na B. Vidoeski se gleda deka vo Lokov i negovata neposredna
okolina deneska ne e zastapen refleks o, tuku ă (Vidoeski 1998, karta br. 4, po str. 246).