УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

ficiraniot literaturen makedonski jazik ima{e dosta zaemki od ruskiot,
koi potoa bea izbri{ani od politi~ki i kulturolo{ki pri~ini
i zameneti so makedonski zborovi i izrazi.
Bidej}i vo Jugoslavija vo prvata polovina od HH vek glavniot
oficijalen jazik be{e srpskohrvatskiot, celiot terminolo{ki korpus
vo makedonskiot jazik (prvo vo usten razgovoren i nekodi ficiran pismen
jazik, a potoa i vo kodificiran literaturen) e zemen od srpskiot
so zaemawe ili so kalkirawe na leksemi. Srpskohrvatskiot literaturen
jazik isto taka be{e posrednik pri zaemaweto na internacionalizmi
i drugi stranski zborovi vo makedonskiot literaturen jazik s#
do raspa|aweto na SFRJ.
Po raspa|aweto na Federativna Jugoslavija i sozdavaweto na
suverena Republika Makedonija makedonskiot literaturen jazik gi
pro{iri svoite funkcii (vo nadvore{ni vrski, vo armijata), a funkciite
na srpskiot jazik kako dr`aven bea likvidirani. Istovremeno
srpskiot jazik ja zagubi ulogata na posrednik pri zaemaweto na stranskata
leksika. Glavna uloga vo zbogatuvaweto na leksi~kiot sostav na
makedonskiot literaturen jazik so termi nologija po~na da igra angliskiot
(amerikanski) jazik kako jazik na svetskata globalizacija.
Kako {to rekov, vo Republika Makedonija pokraj osnovniot etnos
– Makedonci, `iveat i drugi balkanski etnosi. Taka, zapadna i jugozapadna
Makedonija (od makedonskite govori tuka se nao|aat bitolski,
prespanski, ohridsko-stru{ki, ki~evski, debarski, dolnorekanski, gostivarski
i tetovski govori) e naselena i so Albanci koi imaat svoi
govori, i so Vlasi ~ij broj e mal, i so Turci koi{to po~nale da se selat
ovde vo periodot na osmanskoto vladeewe.
Sosednite balkanski raznoetni~ki dijalekti kontaktiraat
pome|u sebe i so toa se zbli`uvaat, me|u niv se sozdava jazi~na interferencija.
Pred sè interferencijata se projavuva vo lek sikata. Vo
makedonskite govori vo neslovenskata leksika spa|a ne samo albanskata
tuku i leksikata od istoriski presti`ni (dr`avni) jazici – gr~ka
(vizantiska), podocna turska i poposle srpska. I vo albanskite govori
isto taka ima interferencija so makedonska leksika, a i so gr~ka,
turska i srpska.
Za albansko-makedonski jazi~ni kontakti i zaemni vlijanija
imaa pi{uvano mnogu nau~nici, me|u niv se i makedonskite – O. Ja{ar-
Nasteva, B. Vidoeski i dr. Vo 2005 g. izleze od pe~at mnogu interesna
monografija na taa tema na profesorot na Filolo{ki fakultet
„Bla`e Koneski“ vo Skopje Agim Poqoska, kade {to me|u drugoto se
rezimiraat nekoi prethodni istra`uvawa od razli~ni nau~nici i se
dava podroben indeks na zaedni~ki albanski i makedonski dijalektni
leksemi od razli~no poteklo (Poqoska 2005, s. 121-227). Kako prime-
9