УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ
УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ
УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Vlo|imje` Pjanka<br />
RAZVOJOT I STABILIZACIJATA NA MAKEDONSKIOT<br />
ANTROPONOMASTI^KI SISTEM VO SPOREDBA SO<br />
DRUGITE SLOVENSKI JAZICI<br />
Zboruvaj}i za antroponomasti~kite sistemi, treba vedna{ da opredelime<br />
koi li~ni nazivi spa|aat vo antroponomasti~kiot sistem na<br />
eden jazik koj{to isto taka se tretira kako nadreden sistem na komunikacijata<br />
me|u lu|eto. Istoriski za site slovenski narodi (kako i za<br />
drugite evropski i neevropski) e zaedni~ka upotrebata na li~noto ime<br />
so eventualno dodavawe na eden ili pove}e sekundarni elementi, kako<br />
nekoj prekar, naziv na zanaet ili druga opredelba, na pr. za potekloto<br />
(od predokot ili mestoto na `iveewe). Prezimeto se pojavuva kaj slovenskite<br />
narodi vo sredniot vek (na pr. vo Polska vo XII-XIV vek, sp.<br />
Kovalik-Kaleta 2007: 11), no naslednoto i so zakonot stabiliziranoto<br />
prezime e nova pojava vo cela Evropa (XIX- XX vek). Imeto i prezimeto<br />
se dvete osnovni formi na ovoj sistem. Vo starite tekstovi drugite<br />
opredelbi se upotrebuvaat sekoga{ so li~noto ime, koe ne samo {to e<br />
prvobitno vo pogled na site drugi antroponomasti~ni opredelbi tuku i<br />
ostanuva najva`no vo privatniot `ivot do dene{niot den, {to se gleda<br />
i vo redosledot na imeto i prezimeto vo indoevropskite jazici, kako<br />
i vo nekoi drugi. Imeno, vo Evropa prvoto mesto go zazema imeto, a po<br />
nego doa|a prezimeto, so samo eden isklu~ok, a imeno vo ungarskiot jazik.<br />
Vo oficijalnata komunikacija prezimeto go zazema prvoto mesto<br />
(mo`e i da se upotrebi samo), a mnogu oficijalnata komunikacija gi<br />
bara i dvata ~lena. Od kulturolo{ka gledna to~ka sepak li~noto ime<br />
go tretirame kako centralen element na antroponomasti~kiot sistem,<br />
kako vo dijahroniski, taka i vo sinhroniski pogled.<br />
Za razvojot i stabilizacijata na slovenskoto i makedonskoto ime<br />
se va`ni dvete kategorijalno-gramati~ki dihotomii: 1. `enskite imiwa<br />
nasprema ma{kite, 2. neoficijalnite (glavno hipokoristi~nite)<br />
imenski formi nasprema oficijalnite. ]e gi razgledame po red.<br />
Od leksikolo{ka gledna to~ka, vo odnos na formata na imiwata nemarkirani<br />
po vtorata kategorija, razlikuvame slovenski li~ni imiwa