УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

136
kuvaat me|u sebe, bidej}i toa {to e arhaizam kaj eden jazik ne e kaj drug
i obratno.
]e se obideme da dademe eden pregled na arhaizmite vo makedonskiot
jazik od aspekt na eden prose~en Makedonec od srednata generacija.
Razgleduvaweto na arhaizmite od drugite mo`ni aspekti,
sociolingvisti~ki, stilisti~ki itn., bara pove}e prostor i vreme i
dobro e da bide tema na nekoj pogolem trud. Bidej}i }e gi razgleduvame
arhaizmite samo od leksi~ki aspekt, }e se zadr`ime pooddelno i na nekoi
semanti~ki sferi {to ni se ~inat osobeno interesni.
1. Leksemata vo celost pretstavuva arhaizam, bez razlika dali
ima edno ili pove}e zna~ewa. Toa bi bile takanare~enite leksi~ki
arhaizmi. Bez pretenzii na iscrpnost }e navedeme nekolku primeri:
babaitlak (juna{tvo), babajko (tatko), brzopisec, vigna (kova~nica),
vida (lekuva), vidar (toj {to lekuva, {to vida), gramoten (pismen),
`ili{te, kolarina, mostarina (soodvetni danoci, taksi za minuvawe
na sekoja kola, denes> patarina; mostarina denes mo`e da se smeta za
istorizam), kolet (paket), kotka (ma~ka), levent (junak), magaza, madem,
martir (i martirisa > svedok, svedo~i), meteriz (zaseda), milet
(narod), mitnica (i mitni~ar > carina, carinik), munasip (umesno,
dobro, zgodno, pravilno), mutlak (sekako, sigurno), mu{avere (dogovor,
sovetuvawe), namuz (obraz, ~est), nafaka (sudbina, sre}a), odvet
(odgovor).
Arhaizmite gi opfa}aat re~isi site semanti~ki poliwa. Sepak,
nekoi posebno se izdeluvaat. ]e navedeme nekoi od niv bez pretenzii
na iscrpnost.
a) So napredokot na medicinata, i osobeno so nejzinoto s# pogolemo
popularizirawe, s# pove}e vo narodniot jazik navleguva stru~nata
terminologija, a zastaruvaat nekoi narodni nazivi na bolesti. Tuka }e
gi navedeme slednite: damla (mozo~en udar), buica (groznica, treska),
jagarci (`lezdi {to se pojavuvaat na vratot), janya (treska, groznica,
rak rana), janikara (crn pri{t, antraks), oftika (i oftikalija> tuberkuloza,
tuberkulozen), saraxa (rak na ko`ata) i dr.
b) Starite merki se odamna zameneti so novi i toa nekolkukratno
vo zavisnost od svetskite dostignuvawa i potrebata od edinstven sis tem
na internacionalni edinici (SI). Vo taa smisla }e gi spomeneme: oka
(merka za te`ina - 1282 grama), ar{in (stara merka za dol`ina, pome|u
65 i 67 santimetri), doqum (zemji{na merka - 920m 2 ), dram (mer ka za
te`ina (3, 207 g), endeze (merka za dol`ina ednakva na 65 cm.; lakot),
zagon (zemji{na mera; doqum) i dr.
v) Sadovi, osobeno kako merni edinici.
Poznato e deka sadovite mnogu ~esto, pokraj drugite svoi nameni,
za nosewe, ~uvawe, skladirawe i upotreba na odredeni proizvodi,